Če kdo čuti enormno željo po pitju kave so to mame, ki imajo novorojenčka ali dojenčka. Nenaspane noči terjajo svoj davek in kava je v določenem obdobju naša največja prijateljica.

Na našo budnost in željo po spanju poleg 24-urnega cirkadianega ritma vpliva tudi spalni pritisk. V začetnih mesecih, do »dokončnega dozorevanja« cirkadianega ritma, ki se zgodi nekje okoli 3 meseca je spalni pritisk skoraj edini mehanizem, ki uravnava dojenčkovo in novorojenčkovo spanje. Spalni pritisk pomeni, da se v naših možganih nabira količina kemične snovi, imenovane adenozin. Večji kot je ta pritisk, bolj smo zaspani.

Kofein deluje tako, da v telesu premaga adenozin, kemično snov, ki nam daje signal, da smo zaspani. Prilepi se na receptorje v možganih in ko jih zasede, jih ne spodbuja tako kot adenozin, ki povzroči zaspanost, temveč jih blokira oz. onesposobi. Zaradi tega je lahko dojenček buden, ne moremo ga uspavati in tako nastane začaran krog preutrujenosti..

Kofein ni prisoten le v kavi, najdemo ga tudi v čaju, energijskih pijačah, temni čokoladi, čokoladi, sladoledu in nekaterih zdravilih (npr. za shujšanje ali proti bolečinam). Ne pozabite, da je kofein poživilo, od katerega telo postane tudi odvisno.

V zapisih boste izvedeli ali kofein, ki ga doječa mama zaužije vpliva na dojenčka in na njegovo spanje. Koliko kofeina je še varno in kako opazimo, da bomo vsaj za nekaj časa potrebovali vnos kofeina zmanjšati…

Koliko kofeina pa dejansko pride v mleko doječe matere?

To vprašanje je preučilo več raziskav, in čeprav so majhne nam dajejo splošno predstavo o prenosu kofeina iz mamine krvi v mleko. Po skodelici kave se kofein hitro absorbira v kri in se nato pasivno razprši po epitelijskih plasteh mlečnih žlez. Kofein se v mleku pojavi v 15 minutah po zaužitju in tam ostane največ uro. Koncentracija kofeina v materinem mleku znaša približno 80–90% koncentracije v mamini plazmi. Vendar pa so študije ob upoštevanju količine zaužitega materinega mleka in prilagajanja telesni teži ocenile, da dojenček ne prejme več kot 10% materinskega odmerka kofeina (1, 2, 3).

Ker je raven kofeina v materinem mleku nizka glede na običajno porabo odraslih to še ne pomeni, da so te količine za otroka nujno varne. Drug pomemben dejavnik je kako učinkovito lahko dojenček presnovi kofein in izkaže se, da je presnova kofeina pri novorojenčkih res počasna. Razpolovni čas kofeina pri odraslih je približno 2-6 ur, pri novorojenčkih pa je v povprečju 3-4 dni, pri nedonošenčkih pa je lahko še počasnejši. Z drugimi besedami mamino jutranja skodelico kave bo telo zelo hitro izločilo iz njenega telesa, toda kofein se lahko v njenem mleku, če doji pri novorojenčku zadrži še dlje. Presnova se postopoma povečuje, ko dojenček dozori in pride do potrebnih ravni encimov, večina dojenčkov pa lahko presnovi kofein s hitrostjo, podobno kot pri odraslih do 5 do 6 meseca starosti.

Vendar pa se izločanje kofeina iz telesa med dojenčki razlikuje. Na primer, v študiji, ki je merila razpolovni čas kofeina pri 5 dojenčkih med 6. in 8. tednom starosti, so bili rezultati od 8 do 41 ur (4).

Obstaja nekaj dokazov, da bi lahko uživanje kofeina v nosečnosti vplivalo na sposobnost vašega otroka kako njegovo telo izloči kofein. Študija iz leta 2010 (5) je izmerila vedenje 13 plodov v 36-38 tednih nosečnosti. Mame so prosili naj 1 teden spremljajo vnos kofeina, kar je bilo preverjeno z meritvami kofeina v krvi. Nato so mame pozvali naj se dva dni izogibajo vsemu kofeinu, nato pa so spet vse popile 2 skodelici črne kave (300 mg kofeina). Po tem standardnem odmerku kofeina plodi mater, ki so bile običajno uživalke kofeina in so le tega bile vajeni, niso pokazali sprememb v vedenju. Vendar pa so tiste katerih mame so običajno uživale malo ali nič kofeina, pokazale jasen odziv na kavo. Bili so bolj budni, več so se gibali in imeli nižji bazalni srčni utrip, vendar z večjimi variacijami. To je majhna študija in ne vemo, ali se ta učinek nadaljuje tudi po rojstvu, vendar nakazuje, da so dojenčki, ki so v maternici izpostavljeni določenemu kofeinu morda bolj rezistentni do kofeina.

Santos in kolegi (6) so prišli do ugotovitev, da so se dojenčki mater, ki so uživale veliko količino kofeina v treh mesecih po porodu pogosteje prebujali tekom noči, a so bila ta prebujanje zelo zanemarljiva. Ocenjen je bil tudi učinek kofeina na neutolažljiv jok in pojav kolik pri dojenčkih 3 mesece po porodu in pogosto nočno prebujanje ob 12 mesecih po porodu. Nobena od analiz ni pokazala, da bi večje uživanje kofeina povzročilo neutolažljiv jok, pojav »kolik« ali zelo pogosto zbujanje.

Te raziskave nam skupaj povedo, da pri večini dojenčkov zmerno uživanje kofeina (približno 300 mg na dan), ki ga bo zaužila mama verjetno ne bo škodovalo doječemu otroku na nobenem področju. Vendar so ti zaključki omejeni zaradi majhnosti večine teh študij. Škoda - in nekoliko presenetljivo, da nimamo boljših podatkov s katerimi bi ženskam svetovali o enem najpogostejših poživil, ki jih uporabljajo doječe mame.

Leta 2018 je bil objavljen sistematični pregled raziskav (7), o vplivu kofeina doječih mam prvih 1000 dni po rojstvu otroka. V analizi je bilo zaključeno, da so dosedanje raziskave pomanjkljive in opravljene na premajhnih vzorcih, da bi na podlagi tega lahko dali bolj oprijemljive zaključke. Kot zanimivost so v analizi preučevali dve študiji, ki sta posredno raziskovali izpostavljenost kofeinu, uživanju čokolade in kave pri doječih materah in uživanje kofeina je bilo povezano s povečanimi otroškimi kolikami in hudim do zmernim poslabšanjem atopijskega dermatitisa pri dojenčkih.

Ne glede na to kaj pravijo raziskave, je vaš najpomembnejši podatek vedno vaš dojenček. Vaš otrok bi lahko bil eden tistih z resnično počasno presnovo kofeina in je morda bolj občutljiv na vaš vnos kofeina. Ker verjetno ne boste imeli možnosti izmeriti razpolovnega časa dojenčka pri kofeinu (in verjetno ne bi želeli, ker to zahteva večkratno odvzem krvi), je vaš najboljši pokazatelj vedenje vašega otroka. Če je vaš dojenček nervozen ali razdražljiv in ima težave s spanjem, bi bilo verjetno nekaj dni poskusiti izločiti kofein, da bi ugotovil ali to pomaga. Če veste, da bo presnova kofeina vašega otroka s starostjo dozorela, lahko poskusite kofein znova dodati v svoje življenje čez mesec ali dva. Seveda ne pozabite, da je tudi povsem normalno, da je dojenček razdražljiv in ima težave s spanjem, s kofeinom ali brez njega.

Več o kofeinu in hrani, ki vsebuje kofein in njegovemu vplivu na spanje in uspavanje malčkov in predšolskih otrok pa najdete v brezplačnem vodniku …

V kolikor vas zanima več o spanju dojenčka, si lahko preberete v brezplačnih vodnikih …

Vodnik_0_6_3D_margin (1).png

Viri:

  1. Ryu JE., (1985). Effect of maternal caffeine consumption on heart rate andsleep time of breast-fed infants. Dev Pharmacol Ther 8, 355–363.
  2. C. M. Berlin Jr., H. M. Denson., C. H. Daniel., R. M. Ward (1984). Disposition of dietary caffeine in milk, saliva, and plasma of lactating women. Pediatric, 73(1):59-63.
  3. R Hildebrandt, U Gundert-Remy (1983). Lack of pharmacological active saliva levels of caffeine in breast-fed infants. Pediatr Pharmacol (New York), (3-4):237-44.
  4. Aldridge, A., Aranda, J. V., Neims, A. H. (1979.) Caffeine metabolism in the newborn. Clin. Pharmacol. Ther. 25, 447.
  5. Mulder, E., Tegaldo, L., Bruschettini, P., & Visser, G. (2009). Foetal response to maternal coffee intake: role of habitual versus non-habitual caffeine consumption. Journal of Psychopharmacology, 24(11), 1641–1648.
  6. Santos, I. S., Matijasevich, A., & Domingues, M. R. (2012). Maternal Caffeine Consumption and Infant Nighttime Waking: Prospective Cohort Study. PEDIATRICS, 129(5), 860–868. doi:10.1542/peds.2011-1773
  7. McCreedy Aimeea, Bird Sumedhab, Brown Lucy J.a, Shaw-Stewart Jamesa, Chen Yen-Fua (2008). Effects of maternal caffeine consumption on the breastfed child: a systematic review. Swiss Med Wkly, 28;148:w14665. Članek je brezplačno dostopen na https://smw.ch/article/doi/smw.2018.14665.

Hrepeniš po boljšem spanju?