Untitled design (64).png


Uspavanje dojenčka. Uspavanje otroka. Kako uspavati dojenčka? Kako uspavati otroka? Na pomoč moj otrok se ne more umiriti! Zakaj moj otrok ne zaspi? Zakaj otrok težko zaspi?

Od leta 2017 sodelujem v enem programu, kjer odgovarjam na vprašanja staršem povezana z vzgojo, partnerstvom, starševstvom, uspavanjem in spanjem dojenčkov in otrok in si zaradi preglednosti tudi skrbno shranjujem ta vprašanja in odgovore. Več kot 30 % vprašanj je povezano z uspavanjem dojenčkov in otrok. V namene tega prispevka sem šla šteti število strani svojih odgovorov in številka krepko presega številko 1000 strani v Wordovem dokumentu.

Več kot tisoč strani, tisoč vprašanj staršev in tisoč različnih odgovorov.

Iz izkušenj lahko zagotovim, da si skoraj pri nobenem vprašanju nisem mogla pomagati z zapiski starih vprašanj, saj ima vsaka družina svoj izziv, ki je drugačen in edinstven. Na svojo žalost tudi nimam preproste rešitve, vam bom pa skušala z naslednjimi zapisi predstaviti več pogledov, ki se dotikajo teme uspavanje dojenčka ali uspavanje otroka in si želim, da boste v njih našli nekaj zase.


V prispevku boste izvedeli:

Untitled (100 × 100 px) (40 × 40 px) (3).png


Zapis je dolg, ampak obljubim vam, da boste v njem pridobili znanje, ki vam ne bo samo v pomoč pri uspavanju otroka, ampak tudi pri drugih izzivih v življenju.

1. Vpliv pomanjkanja spalnega pritiska na uspavanje dojenčka ali uspavanje otroka.

10.png

Spanje uravnavata dva biološka mehanizma:

  • Homeostatična težnja po spanju, ki je pogovorno bolj poznana kot spalni pritisk in

  • melatonin (spalni hormon), ki ga uravnavajo cirkadiani ritmi in se sprošča v nočnem času.

Edini biološki mehanizem, ki uravnava dnevno spanje, je homeostatična težnja po spanju. Torej ima otrok v telesu notranje mehanizme, ki sovpadajo tudi s količino dražljajev, ki jih dobi iz okolja, ko je pripravljen, da lahko gre v spanje.

V mojih vodnikih lahko najdete okvirno dolžino homeostatične težnje po spanju, ki vam lahko pomaga, kdaj je dojenček pripravljen, da ga položite v spanje.

Naj pa še enkrat poudarim, da vam je omenjena razpredelnica lahko samo kot okvir. Dnevno spanje je že v osnovi pri otrocih zelo slabo raziskano in to področje pokriva zelo malo raziskav. Pa tudi, če bi, se pojavila skupina raziskovalcev, ki bi merila dolžino homeostatične težje po spanju pri dojenčkih ali otrocih bi lahko postavili samo povprečno vrednost.

Bistvo razumevanja, kako deluje homeostatična težnja po spanju (pogovorno spalni pritisk) je v tem, da otrok potrebuje določen čas, da spalni pritisk začne delovati, da ga lahko sploh pripravimo na spanje.

Če otrok nima dovolj spalnega pritiska, ga ne bomo mogli uspavati, saj ne bo imel hormonov, ki ga bodo pospremili v spanje.

Bolj podrobno sem ta biološki mehanizem opisala v prispevku o dnevnem spanju.

Otroci se razlikujejo in kako hitro vaš otrok postane zaspan (torej, da je spalni pritisk dovolj visok) vpliva veliko dejavnikov in zato zagovarjam pristop, da starši ne gledajo razpredelnice ali okna budnosti in so konstantno na preži, da dojenček ne bo preutrujen, ampak jih učim o disregulaciji (regulaciji) živčnega sistema.

Vpliv preutrujenosti na uspavanje dojenčka ali uspavanje otroka.

preutrujenost uspavanje dojenčka

Naloga našega telesa je, da uravnava različne funkcije, ki nam omogočajo, da lahko dihamo, da vzdržujemo primerno telesno temperaturo … itd.

Torej naše telo konstantno vzdržuje homeostazo.

Zdaj, če gremo nekaj odstavkov nazaj, lahko opazimo, da dnevno spanje in nočno spanje uravnava homeostatična težnja po spanju. Otrok ima v telesu biološke mehanizme, ki se z dozorevanjem možganov in starostjo dojenčka in otroka spreminjajo. Otrok ima v telesu kot nekakšno vedro, ki se isti trenutek, ko preide iz spanja, začne polniti in spanje pravzaprav izprazni vedro.

uspavanje otroka

Funkcija spanja s praktičnega vidika je povrnitev telesa nazaj v hemostazo, ki ga povzroča povečana homeostatična težnja po spanju. Ko otrok preseže svoje biološke potrebe se aktivira HPA zanka, poveča se kortizol, in to vpliva na količino globokega spanja.

Ob preutrujenosti boste pogosto opazili, da se bo dojenček kmalu za tem, ko ga boste položili v spanje, prebudil. Temu pogovorno v angl. rečemo »false starts«.

Več o tem si lahko preberete v mojem prispevku o najpogostejših vzrokih zbujanja dojenčkov in otrok.

Številni strokovnjaki so ugotovili, da dnevni dremež uspešno znižuje raven kortizola (1; 2; 3). Otrok je nekaj časa buden, in ko telo preseže svoje biološke potrebe, naredi povratno zanko in porablja dodatno energijo, da telo spravi v homeostazo. Takrat so telesne funkcije in možgani v disregulaciji - aktivira se naš in otrokov stresni odziv.

Za lažje razumevanje stresnega odziva bom uporabila ilustracijo zmajčkov, ki so jo po mojih izkušnjah starši zelo lepo sprejeli ali z njimi delam pri učenju čustvene regulacije, razreševanju partnerskih konfliktov in seveda tudi pri težavah s spanjem in uspavanjem.

uspavanje dojenčka

Razumevanje regulacije živčnega sistema (disregulacije živčnega sistema) - kako naš živčni sistem prehaja med vsemi tremi stanji, vam ne bo pomagalo samo pri spanju in uspavanju, ampak tudi pri drugih izzivih, ki jih sobivanje z otrokom prinese.

(Dis)regulacija in 3 – barvni LEVČEK.

stresni odziv spanje dojenčka

Naš živčni sistem ves čas prehaja med vsemi tremi stresnimi odzivi brez, da se tega zavedamo. Če boste dobro pozorni, boste opazili, da tudi starši vsakodnevno prehajamo med različnimi stopnjami regulacije – disregulacije našega živčnega sistema. Ob aktivaciji stresnega odziva se naše mišice zakrčijo, pojavi se črno-belo razmišljamo, srce nam hitreje bije, dihanje je hitrejše in bolj plitko. Vse to nam je v preteklosti pomagalo preživeti, nam pa ne kaj prida koristi, kadar želimo otroka pospremiti v spanje, saj v času, ko smo v preteklosti bežali pred plenilcem to ni bil čas za spanje.

Ne moremo zaspati, če naše ali otrokovo telo misli, da beži pred plenilcem.

Vzemimo Levčka (ta predstavlja nas ali vašega otroka), ki je pred mnogimi leti neobremenjeno raziskoval okolico. Kar naenkrat je pa pred njim prišel plenilec.

4.png

Kadar smo v dobri koži, umirjeni, spočiti smo v parasimpatičnem živčnem sistemu (v nadaljevanju PSŽ), isto velja za otroka.

5.png

Kadar naš živčni sistem zazna, da ni varno takrat, preidemo v simpatični živčni sistem – boj ali beg (v nadaljevanju SŽS). Upoštevajte, da telo ne loči ali "beži pred plenilcem" ali v telesu uravnava biološke mehanizme, ki niso v homeostazi. Kadar smo mi neprespani, lačni, preveč stimulirani ... Itd, je to za telo znak, da aktivira stresni odziv. To, da ob konfliktu s partnerjem eden kriči (boj) eden pa zaloputne z vrati in se umakne – tudi vase (beg) ni naključje …

6.png

Ko pa se ne moremo ne boriti ali zbežati, zmrznemo. To je sicer posebna veja PSŽ in ne SŽS, ampak bom za lažje razumevanje uporabila samo dve stopnji.

Pogosto v svoji psihoterapevtski praksi opažam, da klienti zmrznejo, ko se otrok razvojno primerno odzove na bes ali jezo tako, da jo eksternalizira. Starš se pa pogosto zaradi svojih izkušenj, nasilja v družini, eksternalizacijskega izražanja jeze ali besa bližnjih otrokovega odziva ustraši in gre ali v boj z otrokom ali pa zmrzne in nastane krog, da v odnosu z otrokom »hodi po prstih«.

Največkrat se pri uspavanju to kaže tako, da so večeri pospremljeni z bitkami med otrokom in staršem ali se uspavanje zelo zavleče, ker je starša nezavedno strah otrokove reakcije.

7.png

Veliko se govori in piše o znakih zaspanosti in v iz leta izkušenj dela s starši opažam, da starši pogosto zamenjujejo disregulacijo z zaspanostjo. V teh letih sem delala z zelo veliko starši, ki so otroka ob prvih "znakih" zaspanosti dali spat in nato dolgo uspavali.

Ne vsaka disregulacija pomeni zaspanosti.

To seveda ne pomeni, da otrok ob disregulaciji ni zaspan, ampak sama delujem tako, da starše učim, da so radovedni do tega, kaj otrok sporoča, ko opazijo znake, kot so mencanje oči, zehanje, nerazpoloženost … Itd.

Primer:

Naslednjič, ko boste pri otroku opazili znake, ki jih povezujete z zaspanostjo, boste v sebi opazili nemir, vaše telo bo želelo sprostiti ta nemir, saj sta z otrokom v navezi preko zrcalnih nevronov (njegov rdeči levček aktivira vašega rdečega levčka). Takrat se za sekundo ustavite in naredite nekaj globokih vdihov in izdihov in samo radovedno opazujte, kaj otrok sporoča.

Kadar se nam aktivira rdeči levček takrat izgubimo sposobnost, da na neki izziv pogledamo širše.

V sebi naredite nekakšno mentalizacijo, kaj otrok želi sporočiti, mogoče je res zaspan, lahko pa je samo preveč stimuliran. Mogoče potrebuje, da zamenjata prostor. Seveda pa so to lahko tudi znaki, da je zaspan.

Orok gre čez različne stopnje, najprej kaže začetne znake disregulacije živčnega sistema, ki se stopnjujejo.

Otroka bomo veliko lažje uspavali, ko bo v oranžnem območju kot v zelo konkretnem rdečem območju.

Untitled (100 × 100 px) (40 × 40 px) (3).png

V naslednjih dneh samo opazujte, kakšne znake otrok sporoča, ko je disreguliran in bodite do njih čuječi. Če boste zaznali, da določen znaki, kažejo na zaspanost, poskušajte otroka uspavati, preden pride v rdeče območje in opazujte, kaj se zgodi.

različna območja regulacije

Tudi odrasli stopamo čez različne stopnje v enem dnevu in sama pri sebi opažam, da ko ne skrbim zase in svoje potrebe, da postanem jezna, tečna, razdražena ... čez čas se mi pojavijo glavoboli, bolečine v hrbtu in počasi stremim k izčrpanosti in izgorelosti. Otrok pa ima še nezrele možgane in hitreje prehaja in tudi kaže različne stopnje disregulacijo saj za samoregulacijo teh stopenj, nima še zrelih možganov in pravzaprav potrebuje, da pride v zelenega levčka našo pomoč.

2. Vpliv naše umirjenosti na uspavanje dojenčka ali uspavanje otroka.

8.png

Kadar telo preide v disregulacijo, mi preko zrcalnih nevronov to zaznamo, in to neprijetnost brez, da bi se tega zavedali, želimo sprostiti. Torej otrokov rdeči levček v nas vzbudi našega rdečega levčka, saj smo ljudje v konstantni interakciji preko zrcalnih nevronov. V času starševstva oziroma bolj natančno že v času nosečnosti se naše možganske strukture prilagodijo tako, da otroka veliko bolj zaznamo in čutimo. Prav tako ima tudi otrok prve tri leta najbolj dominantno desno hemisfero, ki je bolj odgovorna za čutenje, nima pa zrelih možganov, da bi se sam iz rdečega levčka popeljal v zelenega levčka.

V primeru, da smo ob uspavanju dojenčka ali uspavanju otroka starši v rdečem levčku otrok, ne bo zaspal.

Vem, da je to veliko lažje napisati, ko izvesti … izkušnje me učijo, da bo otrok zaspal, ko bom jaz umirjena. Otrok zaradi nezrelih možganov ob uspavanju ne more sam prehajati iz rdečega levčka v zelenega levčka. Če čutite, da se ob interakciji z otrokom zelo pogosto odziva vaš rdeči levček, da se ne vi ne otrok ne morete umiriti, vam priporočam, da poiščete pomoč v psihoterapiji.

To ne pomeni, da je z vami kaj narobe ali da ste zaradi tega slabi starši. Žal je starševstvo konstantno prehajanje med različnimi stopnjami regulacije in naši otroci nas pravzaprav učijo dihati, spuščati in sprejemati življenje bolj pristno in čuječe.

Vaje za aktivacijo parasimpatičnega živnega sistema.

V pomoč vam je lahko tudi nekaj vaj, ki aktivirajo našega zelenega levčka in nam pomagajo v pomiritev, najbolj pogosto pa jih uporabljam pri psihoterapevtskem delu. V zelenega levčka lahko prehajamo na več načinov in vsak lahko naj najde tisto, kar mu najbolj ustreza.

Opisala bom dva načina;

Način 1:

13.png

  • Ko boste otroka zvečer težko uspavali in boste opazili, da vas odnaša v rdečega levčka in vaše telo postane zakrčeno, postajate jezni, se poskušajte spomniti na trenutek, ko ste otroka prvič prejeli k sebi. V svojem spominu obudite prijeten dogodek, ki ste ga imeli z otrokom. Nato poglejte otroka in opazujte njegove rokice ali obraz, opazujte, kako se njegova koža dotika vaše, opazujte, kako se njegov prsni koš ob dihanju premika. Bodite pozorni na vonj, ki se ob otroku zbuja, mogoče se v okolju pojavijo kakšni zvoki ...

Način 2:

14.png

  • Val adrenalina, ki se vzbudi v telesu, povzroči, da se naše mišice zakrčijo in začnemo bolj hitro in globoko dihati. Vse to nam je v preteklosti pomagalo, da smo zbežali od plenilca ne koristi nam pa, ko otroka uspavamo. V tistem trenutku, ko zaznate jezo, bes, zakrčenost mišic in želji po bežanju si v mislih predstavljajte, kot da rišete kvadrat. Z vsako stranico štejte do 4. in o vsaki stranici naredite globok vdih, majhen odmor in v drugi stranici dolg izdih in spet odmor. To vajo ponovite približno 5x in opazujte, kaj se zgodi. Globoko dihanje prepreči plitko dihanje in možganom daje informacijo, da je nevarnost mimo kar aktivira našega zelenega levčka.

Če to ne pomaga otroka odložite in poprosite partnerja za pomoč. Ne imejte slabe vesti, jaz sem kljub vsem znanju in zavedanju to storila velikokrat in glej ga zlomka, hčerka je nato zaspala v očetovem naročju zelo hitro predvsem, ker je bil on v zelenem levčku.

3. Vpliv razvojnih preskokov (spalnih regresij) na uspavanje dojenčka ali uspavanje otroka.

13.png

Vpliv razvojnih preskokov na dojenčkovo vedenje, spanju in tudi prehranjevanje v pogovornem smislu označujemo kot »regresije«. Teoretična osnova »regresij" v dojenčkovem in otrokovem življenju« je teorija zaznavnega nadzora (angl. Perceptual control theory). Več o tem si lahko preberete v mojem prispevku.

Pogosto se regresija spanja kažejo s tem, da je otroka težko uspavati. Žal pa prav veliko v tem obdobju ne moremo narediti in težave z dolgim uspavanjem dojenčka ali uspavanjem otroka izzvenijo same od sebe.

Takrat se v otrokovem telesu v pogovornem smislu toliko dogaja, da časa za spanje ni.

Bolj natančno sem o tem pisala v prispevku »spalne regresije in kaj lahko naredimo z njimi«.

4. Vpliv elektronskih naprav na uspavanje dojenčka ali uspavanje otroka.

16.png

Različne elektronske naprave so nepogrešljiv del sodobnega življenja in tudi zelo uporabno orodje, ki nam zelo olajša in obogati naš vsakdan. Žal pa je pretirana uporaba elektronskih naprav lahko vodi do težav z uspavanjem posebej, če smo pred spanjem izpostavljeni modri svetlobi. Modra svetloba pomembno vpliva na izločanje melatonina, enega izmed hormonov, ki nam omogoča, da postanemo zaspani.

.

Umetna svetloba, ki jo oddajajo elektronske naprave, naše možgane »programira« do te mere, da so možgani, ko bi bil čas za spanje, bolj pozorni in se veliko težje pripravijo na umirjanje.

Več o tem si lahko preberete v mojem prispevku o vplivu elektronskih naprav na spanje in uspavanje dojenčka ali uspavanje otroka.

5. Vpliv prehrane na uspavanje dojenčka in uspavanje otroka.

15.png

Čarobna hrana, ki naj bi otroku omogočila, da bo dlje in bolje spal, ne obstaja.

Lahko bi vam v prispevku nanizala morje raziskav, kako hranila, minerali … Itd. vplivajo na spanje, ampak moramo se zavedati, da te raziskave raziskujejo samo korelacije. Če vaš otrok nima pomanjkanja železa, kar pri nas pediatri preverjajo in se to pogosto kaže kot sindrom nemirnih nog ali otrok nima določene alergije, intolerance na določeno hrano je malo verjetno, da bo zaužita hrana čudežno zmanjšala pogosto zbujanje ali dolgo uspavanje dojenčka ali uspavanje otroka.

Ponujanje različnih zvarkov za skrajševanje uspavanja ali zmanjševanja pogostega zbujanja dojenčkov največkrat meri svojo učinkovitost v placebo učinku. Pogosto se pri tem mama umiri in to vpliva na spanje in uspavanje.

Obstajajo pa živila, ki spodbujajo spanje, in živila, ki zavirajo uspavanje, spanje in zaspanost.

hrana ki vpliva na spanje in uspavanje

Čeprav ni nobenega dokaza, da bi določena živila omogočila daljše neprekinjeno spanje, določena živila pomagajo ali zavirajo proces uspavanja. Triptofan je aminokislina, ki deluje kot predstopnja serotonina, prenašalca med živčnimi celicami, ki uravnava razpoloženje in zmanjšuje anksioznost oziroma strah in napetost. Iz serotonina nastane melatonin, ki je hormon spanca.

Untitled (100 × 100 px) (40 × 40 px) (3).png

Bolj kot živila na spanje in uspavanje vpliva hrana, ki vsebuje kofein.

Na našo budnost in željo po spanju poleg 24-urnega cirkadianega ritma vpliva tudi spalni pritisk. Večji kot je ta pritisk, bolj smo zaspani. Kofein deluje tako, da v telesu premaga adenozin, kemično snov, ki nam daje signal, da smo zaspani. Prilepi se na receptorje v možganih, in ko jih zasede, jih blokira oz. onesposobi. Kofein ni prisoten le v kavi, najdemo ga tudi v čaju, energijskih pijačah, temni čokoladi, čokoladi, sladoledu in nekaterih zdravilih (npr. za shujšanje ali proti bolečinam).

kofein in spanje

Upoštevajte, da vsi produkti, ki vsebujejo čokolado ali vsebnost kakava, vsebujejo tudi kofein. Primer takih produktov bi bil Čokolino, razne čokoladne kroglice itd. Telo potrebuje 6. ur, da razgradi učinke, ki jih je kofein pustil na telo. Iz tega lahko izpeljemo, da imajo omenjeni produkti z vsebnostjo kofeina pomembno vlogo pri dolgem uspavanju.

6. Vpliv »območja zadrževanja budnosti« na uspavanje dojenčka in uspavanje otroka.

uspavanje dojenčka, uspavanje otroka

Nekoč mi je mamica, pri kateri smo delali na skrajševanju uspavanja otroka brez, da bi kar koli vedela o spanju rekla, da otrok ne zaspi, kot da bi ga čez nekaj časa zajel »drugi veter«.

Drugi veter (ali tretji veter, četrti veter Itd.), je pogovorno ime za znanstveni izraz območje vzdrževanja budnosti, ki je pojav spanja, pri katerem oseba po daljšem obdobju budnosti začasno preneha čutiti zaspanost, otroci postanejo hiperaktivni, kar pogosto povzroči, da otrok težko zaspi (4). Pri dojenčkih in otrocih to povzroči daljše uspavanje dojenčka ali daljše uspavanje otroka. Območje vzdrževanja budnosti pred spanjem je normalen pojav delovanja cirkadianih ritmov, ki traja 2. do 3. ure, v tem času smo manj nagnjeni k temu, da bi zaspali (5).

Pri dojenčkih in otrocih čezmerna budnost ali stimulacija, ki ju povzroči drugi veter, lahko povzroči težave z uspavanjem, majhni dojenčki gredo tudi pogosto zaradi nezrelosti živčnega sistema ob tem v krčevit jok.

Območje zadrževanja budnosti v prvih mesecih, ko se biološka ura pri dojenčkih šele soustvarja, povzroči, da je dojenček proti večeru zelo razdražen, nekateri dojenčki se želijo bolj dojiti, ker tako umirjajo svoj živčni sistem. Preverjanje te hipoteze najdete v tej raziskavi.

Moja izkušnja je taka, da je bil v tem obdobju sin zelo buden, razdražen in ni ga bilo mogoče uspavati, hčerka pa je zelo jokala. Nekje do 3. meseca, ko se je biološka ura bolj stabilizirala in je njen živčni sistem postajal bolj zrel, večernega joka, ni bilo več.

Zakaj do tega pride?

12.png

Ko pozno popoldne preide v večer, lahko spremembe ravni svetlobe stimulirajo suprahiazmatsko jedro v možganih, da spodbudi signal vzburjenja v možganih. Približno ob 22.30 uri - pri odraslih! (odvisno od dejavnikov, vključno z letnim časom in stanjem posameznika), melatonin – hormon, odgovoren za pripravo telesa na spanje, doseže vrhunec; v tem času se lahko pojavi drugi veter, če se oseba upira spanju ali ne zaspi pred vrhuncem melatonina.

Kako pa nam razumevanje območja vzdrževanja budnosti pomaga za uspavanje dojenčka ali uspavanje otroka?

Pomaga nam lahko iz več načinov:

  • Zaradi tega smo lahko bolj sočutni, ko otroku pomagamo v spanje on pa je pred tem bolj razdražen, jokav ali hiperaktiven. Tega ne dela zavestno, ampak njegovo telo ustvarja določene procese, ki jih zaradi nezrelih možganov ne more uravnavati.

  • Tudi starši smo zaradi območja vzdrževanja budnosti manj potrpežljivi, bolj občutljivi na kričanje svojih otrok … Itd.

  • Če opazite, da se pri otroku zgodi drugi, tretji "veter" vzdrževanja budnosti in je uspavanje dojenčka ali uspavanje otroka zaradi tega daljše ga poskušajte prej uspavati. Opazujte znake, ki vam jih sporoča, da ne gre v preutrujenost.

  • V primeru, da otrok dolgo ne zaspi in predvsem asociira spanje z neko neprijetnostjo, se pojavljajo bitke pred spanjem lahko poskusite metodo »bedtime fading« tako, da z določenimi tehnikami otroka pripravite na zgodnejšo uro nočnega spanja.

Zavedam se, da je prispevek dolg, in da so v njem kar kompleksne vsebine, sem pa jih skušala čim bolj enostavno razložiti.

Predlagam vam, da greste večkrat čez zapise in si delate krajše miselne vzorce tako, da povzemate vsebino, ki se dotika vašega izziva, in želim si, da vam zapisi pomagajo in skrajšajo dolgo uspavanje dojenčka ali dolgo uspavanje otroka.


Druge objave, ki vam bodo mogoče v pomoč:

Mentalno zdravje v starševstvu:

Untitled (100 × 100 px) (40 × 40 px) (3).png


Untitled (1080 × 1350 px) (2).png


Če vas bolj podrobno zanimajo teme perinatalnega mentalnega zdravja, kako sebe in partnerski odnos podpreti v času starševstva najdete na moji spletni strani kar nekaj napotkov in idej, ki so vam v veliko pomoč.

Pomembno obvestilo

Zelo mi je pomembno, da so informacije, ki so na strani strokovne, preverjene in celostne. Kljub dobremu namenu se lahko zgodi, da kakšno novo priporočilo, novo dognanje ali raziskavo spregledam. Vesela bom, če to opazite, da me na to opozorite, z veseljem zapis spremenim, dodam, ali se za svojo napako opravičim.

Poskušajmo si soustvarjati svet, ki ni zavajajoč in naj starši dobijo preverjene informacije odgovornost, kaj storimo s to informacijo, pa je na nas.

Informacije na spletni strani Spi kot dojenček niso nadomestilo za posvet z zdravnikom! Spletna stran Spi kot dojenček je namenjena izobraževanju, vsebine v nobenem primeru niso prilagojene za posebne namene, zahteve ali potrebe posamezne osebe. Več informacij v Splošnih pogojih.

Viri:

  1. Arthur, E. M., 1 2, Sánchez-López, M, Pozuelo-Carrascosa, D. M., Sequí-Domínguez, I., Jiménez-López, E. & Martínez-Vizcaíno. V. (2022). The role of daytime napping on salivary cortisol in children aged 0-5 years: a systematic review and meta-analysis. European Journal of Pediatric, 181(4):1437-1448.

  2. Larson, M. C., Gunnar, M. R., & Hertsgaard, L. (1991). The Effects of Morning Naps, Car Trips, and Maternal Separation on Adrenocortical Activity in Human Infants. Child Development, 62(2), 362.

  3. Dutheil, F., Danini, B., Bagheri, R., Fantini, M. L., Pereira, B., Moustafa, F., Trousselard, M. & Navel, V. (2021). Effects of a Short Daytime Nap on the Cognitive Performance: A Systematic Review and Meta-Analysis, Int J Environ Res Public Health, 28;18(19).

  4. Shekleton, J. A., Rajaratnam, S. M. W., Gooley, J. J., Van Reen, E., Czeisler, C. A., & Lockley, S. W. (2013). Improved Neurobehavioral Performance during the Wake Maintenance Zone. Journal of Clinical Sleep Medicine, 09(04), 353–362.

  5. Collins, B., Pierre-Ferrer, S., Muheim, C., Lukacsovich, D., Cai, Y., Spinnler, A., … Brown, S. A. (2020). Circadian VIPergic Neurons of the Suprachiasmatic Nuclei Sculpt the Sleep-Wake Cycle. Neuron.

Hrepeniš po boljšem spanju?