O meni
Dobrodošla ali dobrodošel na moji spletni strani.
Moje ime je Helena Grmek in na sliki je moja družina. Sin je glavni »krivec«, da sem se podala na pot raziskovanja otrokovega spanja. V prvem letu in še kasneje se je prebujal tudi 20-krat na noč.
Spi kot dojenček je nastal kot želja in namera, da imate starši na enem mestu uporabne, kakovostne, preverjene, celostne in na dokazih podprte informacije o spanju dojenčkov in otrok, saj sem kot mama na lastni koži občutila, kako nepreverjene, nestrokovne in večinoma zmedene so informacije na spletu in družabnih omrežjih.
Po izobrazbi sem mag. zdr. ved in dipl. med. sestra.
Opravljeno imam tudi petletno specialistično izobraževanje iz Sistemske psihoterapije, ki sem ga začela najprej na Fakulteti za psihoterapevtsko znanost na Dunaju (takrat v sodelovanju SIP in SFU Dunaj), nadaljevala pa v Ljubljani.
Za sabo imam več kot 400 ur lastne psihoterapevtske izkušnje različnih smeri, veliko ur različnih izobraževanj iz spanja in razvojne psihologije otroka. Staršem že leta predavam, svetujem in delujem na različnih programih iz področja promocije zdravja in svetovanja o vzgoji.
Od leta 2017 sodelujem tudi z mag. Ano Bešter Bertoncelj, kjer v plačljivi zaprti spletni skupini Ljubeča mama odgovarjam na vprašanja staršev o vzgoji, starševstvu, partnerstvu, spanju, uspavanju ... Itd. Zaposlena sem v MKZ Rakitna, kot dipl. med. sestra na področju otroške in adolescentne psihiatrije. Izven delovnega razmerja izvajam tudi psihoterapijo pod supervizijo. Več o meni, mojih izobraževanjih, izkušnjah in delu najdete na moji spletni strani.
Opravljenih imam tudi več izobraževanj o spanju dojenčkov in otrok:
Daljše OCN 6. izobraževanje pod vodstvom Lyndsey Hookway (angl. OCN 6. Holistic Sleep Coaching Program) v obsegu okoli 150 ur in EDS OCN 6. izobraževanje, v obsegu 100 ur, ki je bolj namenjeno specifičnim izzivom, povezanim s spanjem, saj se večinoma izobraževanja udeležujejo ali zdravstveni delavci ali profesionalci, ki se poklicno ukvarjajo z otroki. Če vas zanima več o tem, kaj pomenijo različne stopnje kvalifikacije OCN, si lahko preberete na tej povezavi.
Vem, kako je videti, ko se ti otrok prebuja 10-krat in več na noč. Zelo dobro poznam ta občutek nemoči in utrujenosti. Poznam tudi pot, ki sem jo izkusila s hčerko, ki "ni spala celo noč" sem pa se večino porodniške prebujala "naspana"...
Že od leta 2017 delam s starši in ne verjamem v "čudežno metodo" in "hitre rešitve". Leta izkušenj me učijo, da vsaka družina in vsak otrok potrebuje svoj pristop.
Po naravi sem strastna raziskovalka, obožujem znanost in ne mine dan, da ne bi prebrala katerega od znanstvenih člankov v povezavi s spanjem, starševstvom ali nevroznanostjo v zgodnjem otroškem obdobju. Moj pristop upošteva tako otrokove kot tudi starševske potrebe. Obljubim vam, da bom spoštovala vaše mnenje, želje in cilje. Vedno bom varovala odnos, ki ga imate z otrokom in vas usmerjala v smeri varne navezanosti.
- Želim si, da v svojem okolju normaliziramo razvojno primerno prebujanje med nočjo.
- Sem odločno proti normaliziranju zelo pogostega prebujanja "6-krat in večkrat na noč".
- Ne podpiram metod, ki delujejo na separaciji otroka od starša in prirejenih metodah "izjokavanja".
- Vem, da lahko spanje izboljšamo, ne da otroka pustimo samega v njegovi stiski.
- Močno mi je blizu nevroznanost, razvoj stresnega odziva in regulativnih sposobnosti, ki jih otrok gradi preko odnosa s staršem in zagovarjam, da si vsak starš zasluži vsaj spanje tri ure v kosu.
Želim si, da vam vsebine, ki vam jih pripravljam vsaj malo, olajšajo noči in da v prva leta otrokovega življenja vstopate s preverjenimi, na dokazih podprtimi in koristnimi informacijami. Starši smo dandanes na vsakem koraku kritizirani, kaj vse delamo narobe, vse premalo pa vodeni, da preko znanja in osveščanja sami prevzamemo odgovornost za svoje odločitve, za katere čutimo, da so prave in tako pridobimo samozavest za kontinuirano grajenje odnosa z otrokom.
Zdi se mi, da več, kot vem o neki temi, bolj ostajam ponižna in radovedna in plod te radovednosti bom delila z vami. Ponujam vam veliko več kot delo na spanju, saj je za mano obsežno psihoterapevtsko izobraževanje, leta dela s starši in pari na različnih področjih ne samo na izzivih s spanjem.
Še danes se spominjam, da sva s partnerjem ob rojstvu najinega otroka znancem in sorodnikom poslala sms sporočilo, v katerem je pisalo, da si želiva, da bo najin otrok zaspanec kot mami. Resničnost je bila taka, da Gal že od prihoda iz porodnišnice ni nikakor ustrezal merilom »zaspanca«. Seveda pa se je stanje iz meseca v mesec spreminjalo. Prve tri mesece je še nekako šlo, otrok se je zbujal na tri ure za nočno hranjenje, po četrtem mesecu njegove starosti pa se je njegovo spanje drastično poslabšalo. Večine tega obdobja se niti ne spominjam, a še kako živo mi ostaja v telesnem spominu tisti občutek utrujenosti. Njegovo zbujanje je doseglo vrh pri osmih mesecih njegove starosti. Ne znam vam povedati natančnejše številke zbujanja, a nehala sem šteti pri številki dvajset na noč. Spominjam se, da sem bila v tistem obdobju zelo utrujena. In ko mi je na sprehodu mamica z vozičkom omenila, da njen otrok spi celo noč, sem nemalokrat po tihem jokala. Obtoževala sem se za slabe vzgojne prijeme, si očitala, da sem slaba mama in da se otrok zbuja zato, ker mi starševska vloga ne gre dobro od rok. A danes se lahko svojemu otroku za njegovo »turbulentno« spanje le zahvalim, saj sem se ravno zaradi tega naučila ogromno stvari, ki jih želim deliti z vami.