.png "Zakaj se moj otrok zbudi z jokom?")
Zakaj se moj otrok zbudi z jokom? Zakaj se moj dojenček zbudi z jokom? Otrok se zbudi z jokom. Nenaden jok med spanjem.
V tem tednu sem dobila kar nekaj vprašanj o zbujanju dojenčka ali otroka z jokom in odločila sem se, da napišem nekaj besed na to temo. Verjeli, ali ne je pojav, ki vam ga bom opisala tudi vam zelo poznan le, ker imamo odrasli bolj zrele možgane to lahko, lažje reguliramo, kot to zmorejo dojenčki in otroci.
Temu pojavu rečemo spalna inercija.
V prispevku boste izvedeli, zakaj se otrok ali dojenček zbudi z jokom, kako imenujemo ta pojav in kako ga lahko preprečimo.
Kazalo prispevka:
- Zakaj se moj otrok zbuja z jokom.
- Vzroki prebujanja z jokom.
- Kako odpraviti ali preprečiti jok, ko se vaš otrok ali dojenček zbudi iz spanja.
Zakaj se moj otrok zbudi z jokom?
Gre za spalno inercijo?
Spalna inercija je občutek omotičnosti, dezorientacije in zaspanosti, ki sledi prebujanju (1). Biološki razlog za ta pojav ni popolnoma znan. Raziskovalci domnevajo, da je spalna inercija zaščitni mehanizem, ki pomaga ohranjati spanec v trenutkih neželenega zbujanja (2).
Kako je lahko spalna inercija povezana s tem, da se moj otrok zbudi z jokom?
Simptomi spalne inercije so najbolj opazni ob prebujanju in se sčasoma počasi zmanjšujejo.
Pri otroku se to najbolj kaže kot jok, razdražljivost, slaba volja in simptomi so najbolj prisotni, ko se zbudimo ali se otrok zbudi po dolgotrajnem spanju ali dremežu, ki traja več kot 30 minut (3).
Najpogostejši simptomi so (3):
- Razdražljivost.
- Želja otroka, da bi ponovno zaspal, Otrok se zbudi z jokom, ker so njegovi možgani v disregulaciji.
- Dojenčki se želijo dojiti in tako regulirajo neprijetnost, ki jo čutijo v telesu. Pogosto ob tem tudi zaspijo.
- Oslabljene kognitivne sposobnosti.
- Motnje pozornosti.
- Oslabljen spomin.
Vzroki prebujanja z jokom?
Vzrok pojavljanja spalne inercije niso poznani, vendar obstaja nekaj teorij, ki pojasnjujejo, zakaj se spalna inercija pojavi.
Upoštevajte, da spodaj omenjene teorije izhajajo iz raziskav na spanju odraslih, ki jih lahko samo delno preslikamo pri izzivih, ki jih imamo s spanjem dojenčkov in otrok.
- Povečanje delta valov:
Nekatere raziskave kažejo, da spalno inercijo povzroči povečanje delta valov (4) v zadnjem delu možganov.
Delta valove ali počasne valove najpogosteje opazimo v NREM fazi spanja (5). Delta valovi so bolj verjetno povečani po obdobjih pomanjkanja spanja (6) ali izgube. Lahko se zgodi, da do spalne inercije pride, ko možgani še niso zmanjšali delta valov v pripravi na prebujanje ali pa se je prebujanje zgodilo med NREM fazo spanja.
Če vam razumevanje različnih stopenj – faz spanja, predstavlja izzive predlagam, da si preberete naslednji prispevek, v katerem so bolj natančno obrazložene različne stopnje spanja.
Če povežemo teorijo povečanja delta valov z razlago, zakaj se dojenček ali otrok zbudi z jokom se odgovor, lahko skriva v tem, da se je otrok prebudil med globoko fazo spanja.
• Visoke ravni adenozina:
Adenozin, spojina nukleinske kisline, ki jo najdemo v možganih, je ključni del spanja in budnosti.
Občutek visoke ravni adenozina je staršem zelo poznan občutek. Gre za tisti telesni občutek, ko bi samo spal in v tistem trenutku hrepeniš po kavi. Kava onesposobi adenozin, usede se na receptorje in občutek zaspanosti za nekaj časa izgine.
Ob dobro prespani noči ali pri otrocih pri dnevnem počitku mora biti raven adenozina nizka (7). Pri neuspelem dnevnem spanju ali neprespani noči pa raven adenozina ostaja visoka in včasih se otrok zbudi iz dnevnega ali nočnega spanja, ker bi še spal.
Pogosto se zgodi, da se otrok iz dnevnega in nočnega spanja prebudi, raven adenozina pa ostaja visoka in telo hrepeni po spanju. Rad bi zaspal nazaj, ne zmore zaspati nazaj in to izraža z jokom. Otrok se zbudi z jokom in težko ga starši potolažimo.
• Zmanjšan pretok krvi:
Telesni pretok krvi v možgane sledi vzorcu, ki ustreza ciklom spanja, pri čemer se pretok krvi v možgane poveča ali zmanjša (8) glede na stopnjo spanja. Sindrom kronične utrujenosti je povezan z zmanjšanim možganskim pretokom krvi (9). Simptomi kronične utrujenosti so podobni simptomom spalne inercije in lahko se zgodi, da zmanjšanje pretoka krvi po prebujanju povzroči simptome spalne inercije. Vendar je za podporo te zasnove potrebnih več raziskav.
Želim tudi poudariti, da je to pri otrocih zelo redko, saj bi se kronična utrujenost pri otrocih verjetno kazala v različnih preoblekah tudi čez dan.
- Zmanjšan pretok krvi v čelnem režnju:
V neki študiji (10) so znanstveniki s slikanjem možganov opazovali pretok krvi v možganih v obdobju prebujanja. Odkrili so, da se takoj po tem, ko se zbudimo, da se pretok krvi vrne v možgansko deblo (območje možganov, ki nadzira osnovne fiziološke funkcije, kot so dihanje, bitje srca … Itd.), vendar traja 20-30 minut, da pretok krvi aktivira kortikalne regije, kot je čelni reženj, prefrontalni korteks (območje, odgovorno za samokontrolo, odločanje … Itd).
Upoštevajte tudi, da pri otroku dozorevanje možganov v čelnem režnju poteka do 25 leta. Zato imajo otroci veliko večje težave s samonadzorom, ko se prebudijo iz spanja. Otrok se zbudi z jokom, je disreguliran in potrebuje nekaj časa, da pride k sebi.
Kako odpraviti ali preprečiti jok, ko se vaš otrok ali dojenček zbudi iz spanja?
Podala vam bo več različnih možnostih vi pa raziskujte ali katera od teh možnosti rezonira z vami.
- Je mogoče otroka kaj zmotilo, prebudilo in se je prehitro prebudil iz dnevnega ali nočnega spanja?
Spanje je ena največjih tem, ki starše združuje in razdvaja. Vsak ima tudi svoje mnenje, recept in usmeritev, ki bolj ali manj deluje ali ne deluje na podlagi osebne izkušnje. Otroci so pa si tako različni in predvsem gredo čez različne razvojne faze. Kar je včeraj delovalo mogoče jutri, ne bo več.
Raziskujte ali je kaj v spalnem okolju, ki otroka mogoče moti. Moja izkušnja pri obeh otrocih, da po 5. mesecu spanje v nosilki ali v vozičku (to iskreno nikoli ni bilo prisotno), ni delovalo več. Pri drugem otroku je pogosto tudi glasen ali radoveden malček tisti povod, da dojenčka prebudi. V takem primeru vam je lahko v pomoč beli šum, ki zaduši zvoke v okolju.
- Spanje v prevročem prostoru.
Spanje v prevročem prostoru preprečuje ohlajanje telesa (11), kar lahko povzroča utrujenost in tudi prebujanje. Več, kako temperatura in svetloba prostora vpliva na spanje otroka, si lahko preberete v mojem prispevku. Poskusite v sobo dodati ventilator ali prilagodite temperaturo prostora.
Raziskujte tudi, kako je otrok oblečen in ali mu ni mogoče prevroče ali ga zebe. Če se sprašujete, kako obleči otroka za spanje vam bodo naslednji napotki mogoče v pomoč.
- Ima moj otrok mogoče izzive s spalnimi asociacijami?
Spalne asociacije so povezave, ki jih možgani začnejo tvoriti v povezavi s spanjem. Pogosto se zgodi, da možgani povezujejo spanje z določenim vedenjem. Najpogostejše je dojenje ali zibanje.
Otrok se zbudi, raven adenozina je visoka in spal bi naprej, ker pa ne zmore zaspati nazaj, kliče, da mu nekdo pomaga, da raven adenozina, ki je zanj zelo neprijeten, povrne nazaj v homeostazo.
- Ali moj otrok mogoče potrebuje daljše dnevno spanje (12; 13)?
Kratki dnevni dremeži so zaradi nizke ravni adenozina v prvih mesecih zelo pogosti in popolnoma normalni. Ključ pa naj vam bo kakšne volje se otrok prebudi iz spanja. Če je dobre volje vas njegovo dnevno spanje, nima kaj skrbeti.
Če pa čutite, da bi na tem področju potrebovali dodatno pomoč, si lahko preberete moja prispevka o kratkem dnevnem spanju in kako podaljšati dnevno spanje, če je to potrebno.
Po nekaterih raziskavah (14) je dolžina dremeža pomemben dejavnik pri tem, kako omamljeni se počutimo, ko se zbudimo. Znanstveniki s kalifornijske univerze v Berkeleyju in raziskovalnega središča za nevroznanost v Lyonu v Franciji so merili možgansko dejavnost pri 34 prostovoljcih pred in po 45-minutnem spancu. Udeleženci, ki so se zbudili med NREM 3 fazo spanja, so imeli resnejšo funkcionalno nepovezanost med možganskimi omrežji in je trajalo dlje, da so si opomogli, kot tisti, ki so bili prebujeni med REM fazo spanja.
Na podlagi teh ugotovitev in nekaterih drugih študij, ki so imele podobne rezultate, raziskovalci priporočajo omejitev dremeža na 25 minut ali manj, da preprečite globok spanec ali pa, da opravimo celoten spalni cikel spanja, da preprečimo spalno inercijo.
- Gre mogoče za parasomnije?
Pri otrocih je spalna inercija lahko tudi simptom ene vrste parasomnije, imenovane "angl. confusional arousal " (15). Ta oblika motnje spanja je najpogostejša pri dojenčkih in malčkih in povzroči, da se dojenčki ali malčki zbudijo z jokom, vidno razburjeni, pogosto pa jih starši ne morejo potolažiti. Epizode lahko trajajo do 30 minut in se končajo tako, da otroci ponovno zaspijo. Več o tem si lahko preberete v mojem prispevku. Raziskave (16) so pokazale, da je spalna inercija slabša, če se zbudimo, ko je temperatura jedra telesa najnižja, to se začne postopoma dogajati v drugem delu noči v primerjavi, ko je temperatura jedra telesa najvišja (prvi del noči).
- Se otrok nato, ko pridete do njega, takoj pomiri?
V takem primeru gre mogoče za pojav separacijske anksioznosti. Nekje po 6. mesecu se začne otrok zavedati, da je ločen od bližnjih. Njegova sposobnost razumevanja, da je mama prisotna, čeprav je ni v vidnem polju, je zelo okrnjena in velikokrat velika stiska.
Gre za pričakovano razvojno stopnjo, ki jo otrok z izkušnjami, da se mama vedno vrne, in dozorevanjem možganov preprosto preraste.
V takem primeru so vam lahko v veliko pomoč razne igre skrivalnic. Preproste igre, kot je, da starši zapremo oči in nato otroka pogledamo, se za kratek čas med igro skrijemo in ponovno prikažemo ne da bi se tega zavedali otroku krepijo izkušnje, da bo z meseci ponotranjil, da je mama tam tudi, če je ne vidi.
To bi bilo nekaj razlag na vprašanje, zakaj se vaš otrok zbudi z jokom. Upam, da boste v zapisih našli nekaj zase.
Velikokrat je pa tako, da rešitve ni in je največ, kar lahko naredimo, da sprejmemo in čakamo, da bo otrok določeno vedenje preprosto prerastel.
Spalna inercija, ki se pri otrocih pogosto kaže z zbujanjem z jokom, je pri otrocih normalna in pogosta. Mlajši otroci in najstniki so najbolj dovzetni za simptome na podlagi sprememb v njihovih cirkadianih ritmih.
Če opazite, da se utrujenost, razdražljivost, omotica in zmedenost nadaljujeta ves dan, je to lahko znak, da se dogaja nekaj drugega. Motnje spanja in druga stanja, kot so motnje dihanja v spanju, lahko povzročijo tudi dnevno utrujenost, zato je pomembno, da se pogovorite z otrokovim pediatrom, če sumite, da je nekaj narobe.
Druge objave, ki vam bodo mogoče v pomoč:
- Vaš najboljši vodnik o spanju dojenčka od 4. do 18. meseca starosti ...
- Konkretni nasveti, kako in kdaj naj otrok zaspi sam ...
- Vodnik po spanju predšolskega otroka od 18 mesecev do 5. leta otrokove starosti
- Odstavljanje od dojenja ali hranjenja po steklenički za boljše nočno spanje …
- Spalne asociacije, trening spanja, učenje spanja
Mentalno zdravje v starševstvu:
- Izgorelost -11 najboljših načinov, kako preprečiti izgorelost
- Izgorelost v starševstvu
- Skrb zase – Kako (po) skrbeti zase in v življenje vnesti ravnovesje?
- Krivda v starševstvu, kako jo slišati in se spoprijeti z njo?
- Včasih si želim staro življenje nazaj.
Če vas bolj podrobno zanimajo teme perinatalnega mentalnega zdravja, kako sebe in partnerski odnos podpreti v času starševstva najdete na moji spletni strani kar nekaj napotkov in idej, ki so vam v veliko pomoč.
Pomembno obvestilo
Zelo mi je pomembno, da so informacije, ki so na strani strokovne, preverjene in celostne. Kljub dobremu namenu se lahko zgodi, da kakšno novo priporočilo, novo dognanje ali raziskavo spregledam. Vesela bom, če to opazite, da me na to opozorite, z veseljem zapis spremenim, dodam, ali se za svojo napako opravičim.
Poskušajmo si soustvarjati svet, ki ni zavajajoč in naj starši dobijo preverjene informacije odgovornost, kaj storimo s to informacijo, pa je na nas.
Informacije na spletni strani Spi kot dojenček niso nadomestilo za posvet z zdravnikom! Spletna stran Spi kot dojenček je namenjena izobraževanju, vsebine v nobenem primeru niso prilagojene za posebne namene, zahteve ali potrebe posamezne osebe. Več informacij v Splošnih pogojih.
Viri:
- Burke, T. M., Scheer, F., Ronda, J. M., Czeisler, C. A., & Wright Jr., K. P. (2015). Sleep inertia, sleep homeostatic and circadian influences on higher-order cognitive functions. Journal of Sleep Research, 24(4), 364–371.
- Hilditch, C. J., & McHill, A. W. (2019). Sleep inertia: Current insights. Nature and Science of Sleep, 11, 155–165.
- Dahl, R. E. (2007). Sleep and the developing brain. Sleep, 30(9), 1079–1080.
- Marzano, C., Ferrara, M., Moroni, F., & De Gennaro, L. (2011). Electroencephalographic sleep inertia of the awakening brain. Neuroscience, 176, 308–317.
- Bernardi, G., Betta, M., Ricciardi, E., Pietrini, P., Tononi, G., & Siclari, F. (2019). Regional delta waves in human rapid eye movement sleep. The Journal of Neuroscience: The Official Journal of the Society for Neuroscience, 39(14), 2686–2697.
- Davis, C. J., Clinton, J. M., Jewett, K. A., Zielinski, M. R., & Krueger, J. M. (2011). Delta wave power: An independent sleep phenotype or epiphenomenon? Journal of Clinical Sleep Medicine: Official Publication of the American Academy of Sleep Medicine, 7(5).
- Cappelletti, S., Piacentino, D., Sani, G., & Aromatario, M. (2015). Caffeine: Cognitive and physical performance enhancer or psychoactive drug? Current Neuropharmacology, 13(1), 71–88.
- Hajak, G., Klingelhöfer, J., Schulz-Varszegi, M., Matzander, G., Sander, D., Conrad, B., & Rüther, E. (1994). Relationship between cerebral blood flow velocities and cerebral electrical activity in sleep. Sleep, 17(1), 11–19.
- Yoshiuchi, K., Farkas, J., & Natelson, B. H. (2006). Patients with chronic fatigue syndrome have reduced absolute cortical blood flow. Clinical Physiology and Functional Imaging, 26(2), 83–86. 10.Balkin, T. J. (2002). The process of awakening: a PET study of regional brain activity patterns mediating the re-establishment of alertness and consciousness. Brain, 125(10), 2308–2319.
- Fujii, H., Fukuda, S., Narumi, D., Ihara, T., & Watanabe, Y. (2015). Fatigue and sleep under large summer temperature differences. Environmental Research, 138, 17–21.
- Ruggerio, J. S., & Redeker, N. S. (2014). Effects of napping on sleepiness and sleep-related performance deficits in night-shift workers: A systematic review. Biological Research for Nursing, 16(2), 134–142.
- Hilditch, C. J., Centofanti, S. A., Dorrian, J., & Banks, S. (2016). A 30-minute, but not a 10-minute nighttime nap is associated with sleep inertia. Sleep, 39(3), 675–685.
- Vallat, R., Meunier, D., Nicolas, A., & Ruby, P. (2018). Hard to wake up? The cerebral correlates of sleep inertia assessed using combined behavioral, EEG and fMRI measures. NeuroImage.
- Ohayon, M. M., Priest, R. G., Zulley, J., & Smirne, S. (2000). The place of confusional arousals in sleep and mental disorders: Findings in a general population sample of 13,057 subjects. The Journal of Nervous and Mental Disease, 188(6), 340–348.
- Gradivo dostopno na spletu.