To sem se tudi jaz spraševala sploh v prvih mesecih, ko je bil sin še zelo majhen in je bilo njegovo spanje izredno rahlo in zelo fragmentirano. Naj omenim, da sem sinu tudi dala mlečno formulo in ni zaradi tega dlje spal. Kasneje je bilo moje vprašanje: »Ali sploh dobi dovolj mojega mleka in ali bo mogoče mlečna formula rešila izziv, ki ga imava s pogostim prebujanjem? Mogoče potrebuje kašice, bogate z rižem, da bo dlje spal?« Velikokrat od staršev slišim, da nekateri pediatri in patronažne medicinske sestre mamicam svetujejo, naj za daljše in bolj globoko spanje dojenčkom ponudijo mlečno formulo. Ta zapis je nastal z željo, da razbijem mit o reševanju dojenčkovega spanja s pomočjo mlečne formule ali riževe kašice in starše ter strokovne delavce opolnomočim, da bodo izbirali preverjene in informirane odločitve.

V katerih primerih mlečna formula vpliva na dojenčkovo spanje?

Za nekatere mame dati dojenčku mlečno formulo pomeni, da lahko nekdo drug nahrani dojenčka, s čimer mame dobijo bolj konsiduliran spanec (1). To je lahko dobra izbira v primeru, da se mama sooča z izzivom poporodne depresije, kjer bolj konsiduliran spanec, vsaj en spalni cikel (skupno 3. ure), lahko mami močno izboljša počutje, kar pomembno vpliva na razvoj bolezni … Ločitev otroka od matere tekom noči in nevzpostavljeno dojenje povečata tveganje za pojav poporodne depresije (2). V raziskavah o tem, kako mlečna formula vpliva na spanje, je bilo ugotovljeno, da mame čutijo olajšanje, da lahko pomembni drugi nahranijo dojenčka, ampak so raziskave tudi pokazale, da to ne pomeni, da začnejo dojenčki spati dlje (3).

Dojeni dojenčki in dojenčki, ki so hranjeni po mlečni formuli, imajo v prvih tednih enake spalne vzorce. Kaj potem lahko vpliva na to, da se prijateljičin dojenček, ki je hranjen po mlečni formuli, manj prebuja kot moj dojenček, ki je izključno dojen? Manjša študija je pokazala, da se hranjenje tekom dneva in nato tekom noči razlikuje okoli 6. tedna tako, da dojenčki, ki so hranjeni po mlečni formuli, dobijo večji kalorični vnos tekom dneva (4). Zanimivo, da ostale študije niso pokazale razlik v količini prebujanja dojenčka med dojenčki, ki so hranjeni z mlečno formulo, in dojenimi dojenčki (5). Vsekakor pa lahko zaključimo, da je mlečna formula za dojenčka težje prebavljiva kot materino mleko ter da dojenčki, ki so hranjeni z mlečno formulo, dobijo večji kalorični vnos tekom dneva kar pomembno vpliva na njihovo nočno spanje. Naj pa vas to ne zavede … To nam omogoči daljši spanec, ni pa to nujno dobro za dojenčka. Tako tudi ogrozimo vzpostavitev polnega dojenja, ker dojenje je omejeno na ponudbo in povpraševanje, če je manj povpraševanja, tudi ponudbe ni.

V prvih štirih mesecih se dojenčku spremeni spanje, ki postane bolj podobno odraslemu. Zelo zanimiva raziskava (6) je pokazala, da imajo dojenčki, ki so hranjeni z mlečno formulo, več REM (rahlo spanje) spanja v primerjavi z dojenimi dojenčki, ki so imeli več NREM (globo spanje) spanja. Izkazalo se je, da imajo dojeni dojenčki več tako zvanih »kratkih prebujanj« med spanjem v obdobju 2. in 3. meseca starosti, kar je pomemben faktor pri preprečevanju nenadne smrti v zibelki (7). Ker je to faktor, ki ga je narava ustvarjala, da zaščiti dojenčka, ki je v prvih mesecih izredno ranljiv, privede do tega, da se dojeni dojenčki veliko hitreje prebudijo, ko recimo zaslišijo nenadni zvok, ko jih zmoti neko nelagodje. Ko jih želimo odložiti po uri zibanja in uspavanja, no, to pa je vsem mamam zelo poznan scenarij.

Sestavni dejavniki med materinim mlekom in mlečno formulo.

Obstaja na tisoče razlik med sestavo formule in materinim mlekom (8), toda posebej v zvezi s spanjem človeško mleko vsebuje triptofan, kemični predhodnik melatonina, ki dokazano hitreje organizira dojenčkov cirkadiani ritem v primerjavi z dojenčkom, ki je hranjen po mlečni formuli. Formula vsebuje več beta-lakto globulina v primerjavi z alfa-lakto albuminom v materinem mleku (9). Ker v kravjem mleku primanjkuje nekaterih aminokislin, ki jih najdemo v materinem mleku, je raven beljakovin v mlečnih formulah višja kot v materinem mleku. Ugotovljeno je bilo, da zvišanje vsebnosti beljakovin v adaptiranem mleku za dojenčke povečuje količino časa, preživetega v REM spanju, kar vpliva na porabo kalorij in metabolizem (10).

Možna je tudi vloga opioidnih peptidov v mlečni formuli, ki lahko pri dojenčkih, ki so hranjeni z mlečno formulo, omogoči, da hitreje zdrsnejo v spanje. Opioidne peptide najdemo v vseh mlekih sesalcev. Delujejo tako, da zmanjšajo bolečino, povzročijo zadovoljstvo ob zaužitju in vplivajo na spanje, vendar obstaja veliko različnih oblik. Medtem ko materino mleko vsebuje endogeno opioidno snov alfa-latta albumin, kravje mleko vsebuje še številne druge oblike (11), in to ni nujno učinek, ki bi se nam zdel v začetnih mesecih zaželen. Dejansko je starejša študija preučevala, ali ponujanje riževih žit pred spanjem spodbuja konsolidiran spanec, in ugotovila, da dojenčki, ki so jim ponudili riž, niso spali dlje kot tisti, ki niso (12).

Ali doječe matere spijo drugače kot matere, ki svoje dojenčke hranijo z mlečno formulo?

Številne dobro zasnovane raziskave (13; 14) so pokazale, da se dojenčki, ki so dojeni, ne zbujajo pogosteje zbujajo od dojenčkov, ki so hranjeni z mlečno formulo. Raziskave pa pokažejo podaljšanje spanja doječih mater v primerjavi z materami, ki kombinirajo dojenje in hranjenje z mlečno formulo ali svoje dojenčke izključno hranijo po mlečni formuli (15; 16). Na to pomembno vpliva čas, ki ga mama potrebuje, da ponovno zaspi.

Dosledno je ugotovljeno, da je pri doječih materah večja verjetnost, da bodo delile posteljo s svojim dojenčkom, da je deljenje postelje povezano z daljšim trajanjem dojenja, da to izboljšuje kakovost in količino celotnega spanca v prvih mesecih! (še enkrat - v prvih mesecih) in da se na podlagi skupnega spanja nezavedno odzivamo na dojenčka in njegovo prebujanje popolnoma drugače kot mame, ki svoje dojenčke hranijo po mlečni formuli (17). To pa vse vodi do tega, da se statistično dojeni dojenčki veliko pogosteje prebujajo kot dojenčki, ki so hranjeni po mlečni formuli.

Tema je zapletena in ne obstaja enostranski odgovor. Zavedam se tudi, da sem pri marsikomu vzbudila val neprijetnih čustev, po drugi strani pa vzbudila tudi radovednost.

Če povzamem, trenutno ni nobenega prepričljivega dokaza, da bi mlečna formula ali kašica z rižem dojenčkom pomagala dlje spati, zato lahko to svetovanje razen v redkih primerih opustimo, in se osredotočimo v individualno obravnavo, ki lahko tudi pomeni normalizacijo prebujanja dojenčkov v prvih mesecih življenja.

V kolikor vas zanima več o spanju dojenčka, si lahko preberete v brezplačnih vodnikih …

Vodnik_0_6_3D_margin (1).png

Vodnik_4_18_3D_margin.png

Viri:

  1. Zizzo, G. (2009). Lesbian families and the negotiation of maternal identity through the unconventional use of breast milk. Gay and Lesbian Issues and Psychology Review, 5(2), 96–109.
  2. Dorheim, S., Bondevik, G., Eberhard-Gran, M., & Bjorvatn, B. (2009). Sleep anj depression in postpartum women: A population-based study. Sleep, 32(7), 847–855.
  3. Zhang, K., Tang, L, Wang, H, Qiu, L., Binns, C., & Lee, A. (2015). Why do mothers of young infants choose to formula feed in China? Perceptions of mothers and hospital staff. International Journal of Environmental Research and Public Health., 12,4520–4532.
  4. Sievers, E, Oldigs, H., Santer, R., & Schaub, J. (2002). Feeding patterns in breastfed and formula-fed infants. Annals of Nutrition and Metabolism, 46(6), 243–248.
  5. Montgomery-Downs, H.E., & Gozal, D. (2006). Toddler behavior following polysomnography: Effects of unintended sleep disturbance. Sleep, 29, 1282–1287.
  6. Butte, N., Jensen, c., Moon, J., Glaze, D., & Frost, J. (1992). Sleep organization and energy expenditure of breast-fed and formula-fed infants. Pediatric Research, 32(5), 514–519.
  7. Home, R., Parslow, P, Ferens, D.S Watts, A.S & Adamson, T. (2004). Comparison of evoked arousability in breast and formula-fed infants. Archives of Disease in Childhood, 89,22–25.
  8. Lonnerdal, B. (2014). Infant formula and infant nutrition: Bioactive proteins of human milk and implications for composition of infant formulas. American Journal of Clinical Nutrition, 99,712s–717s.
  9. Lien, E. (2003). Infant formulas with increased concentrations of alphaactalbumin. American Journal of Clinical Nutrition, 77(6), 1555s–1558s.
  10. Butte, N., Jensen, c., Moon, J., Glaze, D., & Frost, J. (1992). Sleep organization and energy expenditure of breast-fed and formula-fed infants. Pediatric Research., 32(5), 514–519.
  11. Yoshikawa, M., Tani, p., Yoshmura, T., & Chiba, H. (1986). Opioid peptides from milk proteins. Agricultural and Biological Chemistry, 50, 2419–2421.
  12. Macknin, M., VanderBrug Medendorp, S., & Maier, M. (1989). Infant sleep and bedtime cereal American Journal of Diseases in Childhood, 143(9), 1066–1068.
  13. Doan, T., Gardiner, A., Gay, C., & Lee, K. (2007). Breastfeeding increases sleep duration of new parents. Journal of Perinatal and Neonatal Nursing, 21(3), 200–206.
  14. Montgomery-Downs, H.E., Clawges, H., Sanity, E., (2010). Infant feeding methods and maternal sleep and daytime functioning. Pediatrics, 126(6), 1562–1568.
  15. Doan, T., Gardiner, A., Cay, C., & Lee, K. (2007)- Breastfeeding increases duration of new parents. Journal of Perinatal and Neonatal Nursing, 21(3), 200–206.
  16. Kendall-Tackett, K., Cong, z., & Hale, T. (2011). The effect of feeding sleep duration, maternal well-being, and postpartum depression. Clinical Lactation, 2(2), 22–26.
  17. Quillin, I. M., & Glenn, L. L. (2004). Interaction Between Feeding Method and Co‐Sleeping on Maternal‐Newborn Sleep. Journal of Obstetric, Gynecologic & Neonatal Nursing, 33(5), 580–588.

Hrepeniš po boljšem spanju?