Pred kratkim sem imela reden pregled pri svoji ginekologinji in z mano v čakalnici je sedela mamica, ki je čakala na svoj pregled, ki ga pri nas opravimo po 6. tednu od poroda. Začeli sva pogovor, nakar mi odgovori, da spet nima sreče, saj njen dojenček, tako kot prva hčerka, ne spi. Žal nisva nadaljevali pogovora, ker jo je medicinska sestra poklicala v ordinacijo. Sem se pa tej njeni izjavi nasmehnila, ker sem imela tudi jaz podobne izzive s svojim sinom.

Dojenčkovemu spanju do 3./4. meseca pravimo aktivno oziroma paradoksalno spanje. Spalni cikli se izmenjujejo med aktivnim spanjem (REM-spanjem oziroma Rapid eye movement spanjem), ki predstavlja približno 50 % njegovega spanja, in bolj »tihim spanjem« (NREM-spanjem oziroma Non- rapid eye movement spanjem), ki predstavlja ostalih 50 %. Celoten cikel traja okoli 50 minut, med tema dvema fazama pa ni »kratkega prebujanja«, ki ga strokovnjaki označujejo kot sposobnost regulacije spalnega cikla (v angleščini boste zasledili koncept »self soothing«, ki ga, prosim, ne zamenjujte s sposobnostjo čustvene regulacije otroka). To »kratko prebujanje«, ki poteka v NREM1 fazi spanja opazimo kasneje, ko dojenčkovo spanje postane bolj podobno odraslemu spanju z REM in NREM-fazo spanja. Slednja se deli na tri podskupine: NREM1, NREM2, NREM3, te pa dokončno dozorijo nekje do 6 meseca. Ravno tej spalni tranziciji pravijo »4-mesečna spalna regresija«, ki je v svoji biološki funkciji spalna tranzicija, ki ne bo izginila in je otrok ne bo »prerasel«. Spalni cikli bodo ostali, le količina REM-faze spanja se bo zmanjševala. Spalni cikli se bodo daljšali in pri 3 letih bodo prešli na odraslo raven, to je na 90–120 minut.

Dojenček torej do 3./4. meseca prehaja med aktivnim spanjem (REM-spanjem) in med tihim spanjem (NREM-spanjem), ki mu skupno pravimo aktivno ali paradoksalno spanje. Dojenček za razliko od odraslega vstopi v rahlo fazo spanja in ne v globoko fazo spanja.

Pa gremo kar po vrsti:

  1. Aktivno spanje: V tej fazi boste opazili premikanje očesnih vek, iz katerih je REM-faza spanja dobila ime. Pri dojenčku boste opazili nekakšen nasmeh, ker ga sprožijo obrazne mišice, čeprav tisti pravi »socialni nasmešek«, ki nakazuje dojenčkovo razvojno tranzicijo, pride kasneje. Opazili boste neredno dihanje, ki bo glasno in hitro. Opazili boste lahko tudi neredno bitje srca. Dojenček bo v tej fazi spanja premikal svoje roke in noge, lahko pride tudi do sprožitve Morojevega refleksa. Zapomnite si, da dojenček in tudi malček za razliko od odraslega nimata paralize gibanja v REM-spanju. Dojenček bo v tej fazi lahko jokal, mrmral, spuščal nenadne zvoke in zapomnite si, da to vse nakazuje, da SPI, in vse to je NORMALNO.

Zakaj je ta faza spanja pri dojenčku pomembna?

Dojenček ima nekje do 4. meseca starosti zelo nedozorel centralni živčni sitem in znanstveniki menijo, da mu ravno takšno spanje omogoča večjo možnost preživetja. Če bi dojenček (sploh v začetnih mesecih, ko je najbolj ranljiv) spal globoko, bi bilo to za njegovo preživetje nevarno. Kadar dojenček plitko spi in ko so njegovi možgani v tem stanju bolj aktivni, to pomeni, da se lahko hitreje odzovejo na morebitno nevarnost in tako lahko dojenček z jokom hitreje prikliče skrbnika.

Ta faza ima tudi zelo pomembno vlogo pri preprečevanju nenadne smrti v zibelki, ker je v tem obdobju dojenček tudi najbolj ranljiv.

Količina REM-faze spanja se tudi s starostjo dojenčka vedno bolj manjša.

  1. »Tiho« spanje: V tej fazi spanja starši opazimo, da naš dojenček veliko bolj mirno spi. Dihanje je bolj počasno in umirjeno in starši težko ugotovimo, ali naš dojenček še diha, razen če mu damo roko na prsni koš.

Dojenček lahko tudi v tej fazi spanja doživi občasen Morojev refleks, ki ga bo seveda ustrašil in prebudil.

Ta faza spanja ima tudi zelo pomembno funkcijo in smisel. V obdobju bolj mirnega spanja se naše telo in možgani regenerirajo. Dojenčkovo telo v tej fazi spanja sprošča hormone, ki mu omogočajo rast in razvoj, vsi ti hormoni pa tudi krepijo njegov imunski sistem.

Torej – iz teorije v prakso: dojenček zgoraj omenjene mamice po vsej verjetnosti spi, ampak spi kot dojenček. V spanju je zelo aktiven, starši pa njegovo osnovno nevrobiologijo spanja zamenjujemo z budnostjo in včasih po nepotrebnem tudi motimo njegovo spanje. Zato priporočila znanstvenikov, ki se ukvarjajo s spanjem, naj starš počasi razloči med tem, kdaj dojenček spi in kdaj je res buden, ter se ne odzove na vsak »jok«, niso tako iz trte zvita.

Hrepeniš po boljšem spanju?