Spanje uravnavata dva mehanizma: homeostatična težnja po spanju (bolj znana kot spalni pritisk) in cirkadiani ritmi. Kadar sta ta dva mehanizma v homeostazi, je otrok spočit. Vse to tudi vpliva na njegovo nočno spanje. Kadar pa ta dva mehanizma nista v homeostazi, opazimo pogosto prebujanje dojenčka predvsem v drugem delu noči, ko je REM faza spanja najbolj pogosta.

Homeostatična težnja po spanju deluje tako, da dlje kot smo glede na naše razvojne potrebe budni, bolj zaspani postanemo. Nevrotransmiter adenosin se začne sproščati tisto minuto, ko presežemo naše potrebe po homeostatični težnji po spanju. Recimo kofein in njemu podobne substance blokirajo adenosin, kar nam omogoči, da smo budni in aktivni kljub temu, da smo zaspani. Prevelika koncentracija kofeina doječe matere blokira adonosin, kar vpliva na dojenčkovo dnevno spanje. Naj vas ne prestrašim: te koncentracije mora biti res veliko, kava ali dve ne bosta imeli takšnega vpliva, je pa res nekoliko odvisno tudi od tega, koliko kave ste spili že v nosečnosti …

Če imate novorojenčka, po vsej verjetnosti biološko zmore samo 1–2 uri budnega stanja. Če imate 6-mesečnega dojenčka, ta zmore samo 2–3 ure budnega stanja: ta potreba niha glede na določen čas v dnevu. Dojenčki zdržijo veliko manj budnega stanja v dopoldanskem času, kar je popolnoma v nasprotju s tem, kar bi starši pričakovali, saj je za dojenčki dolgo nočno spanje. Biologija je pri tem zelo bistra in dnevni spanci imajo veliko vlogo pri otrokovem razvoju, dopoldansko spanje pomembno vpliva na zorenje možganov, popoldanski spanec ima pomembno vlogo pri zmanjševanju kortizola. Več stresnih hormonov kot ima dojenček v krvi, slabše spi. Pri 18-mesečnem dojenčku že opazimo, da zmore 5–6 ur budnega stanja.

Kadar dojenček ali malček preseže svoje biološke potrebe po dnevnem spanju in homeostatično težnjo po spanju, se mu začnejo v telesu nabirati stresni hormoni. Postane kronično preutrujen, kar vodi do pogostejšega prebujanja in zgodnjega jutranjega prebujanja, kjer je koncentracija REM faze spanja najvišja. Koncentracija melatonina je najvišja v prvem delu noči, proti jutru pa vsem nam začne naraščati kortizol. Če je nekih stresnih hormonov v krvi veliko, bo to vodilo do pogostejšega prebujanja.

Upoštevati moramo, da je naša evolucija nastajala milijarde in milijarde let v popolnoma drugačnem okolju, kot mi sedaj živimo. Zaviralcev – inhibitorjev, snovi, ki preprečujejo ali zavirajo biokemični proces, ali spojin, ki po vezavi na encim preprečujejo ali upočasnjujejo njegovo biološko funkcijo hormonov, ki nam onemogočajo spanje in uspavanje, je v današnjem času veliko in tako kot pri marsikaterem zdravstvenem »izzivu« se naši možgani v tako kratkem času niso mogli prilagoditi na te spremembe.

Zelo je odvisno od temperamenta otroka, a dojenčki kažejo znake zaspanosti na različne načine in ko so že zelo očitni, je navadno že prepozno. Predvsem pri malčkih opažamo, da ko jih zamudimo, glava ne dohaja njihove mišice, kar kažejo s hiperaktivnim vedenjem, pogostejšimi izbruhi, nerazpoloženostjo…

Iz teorije v prakso: Dojenčki imajo različne potrebe po spanju, statistično nekje pri 4 mesecih nihajo med 12 in 14 urami celokupnega spanja. Če bo dojenček spal v celem dnevu glede na njegove potrebe po spanju 1 uro manj, smo s tem že soustvarili spalni dolg. Spalni dolg je stresor za otrokov organizem in vodi do alostatskega bremena. Kadar možgani ne dobijo dovolj spanja, začnejo avtomatsko krčiti REM spanje in ga nadomeščati z NREM spanjem, homeostaza obeh ciklov pa je zelo pomembna za otrokov razvoj in integracijo možganov. Mogoče bo res za odtenek bolje spal v prvem delu noči, a to zaradi tega, ker bodo njegovi možgani avtomatsko krčili REM spanje. Več o tem, kako potekajo cikli spanja, lahko preverite na spodnji sliki.

spanjeotrok2.png

Kadar je otrok kronično preutrujen, opažamo tudi, da je v določenem delu noči buden za nekaj časa (v angl. temu fenomenu pravijo »split nights«).

Količina in kvaliteta spanja sta zelo pomembni in vlogo regulatorja še dolgo nosimo odrasli. Kadar vse te znake preslišimo in jih ne opazimo, se hitro ulovimo v krog, iz katerega je težko izstopiti. Zato nikoli ni dobro, da krčimo dnevno spanje, ker je to otrokova osnovna biološka potreba.

Hrepeniš po boljšem spanju?