Je morda ta scenarij znan tudi vam? Otrok je utrujen, vsekakor pripravljen na spanje, a nikakor ne zaspi. Le kaj je za tem in kako si lahko pri tem pomagamo?

Težave z nočnim uspavanjem malčka so zelo pogoste. Če odrasli preidemo v svoj sladki sen v minutah, se ta izziv pri našem malčku lahko raztegne na uro, včasih tudi na dve ali več.

Večina malčkov se zjutraj zbuja zelo zgodaj, saj jih starši oddajajo v varstvo, ker morajo oditi v službo. V teh primerih je kvaliteten čas, ki ga starši lahko preživijo s svojimi otroki, omejen na pozne popoldanske ure. In ravno ta manko našega časa lahko privede do težav pri otrokovem uspavanju.

Kaj lahko pri tem naredimo?

Sama priporočam, da si organiziramo svoj popoldanski čas tako, da ga preživimo s svojim otrokom. Zavestno organiziramo urnik, v katerem bomo svoj čas namenili prav otroku.

Poskušajmo vsaj dve uri, preden bomo otroka uspavali, izključiti vse elektronske naprave in televizijo. Svetloba, ki jo oddaja televizija, pametni telefoni, računalniki in razne tablice, dajejo našim možganom informacijo, da moramo ostati budni. Če bomo otroka pred spanjem izpostavili zgoraj omenjenim napravam, bo težje zdrsnil v spanec, ker bodo njegovi možgani preveč stimulirani.

Naj bo to čas spontanega igranja, branja različnih knjig, povezovanja in sproščenega vzdušja.

Vaš najpomembnejši cilj ob otrokovem uspavanju je, da poskrbite, da se bo otrok iztrgal iz stanja velike čuječnosti. To pa je mogoče storiti z aktiviranjem pomirjajoče kemične snovi – oksitocina, ki ga lahko dosežemo prek telesnega stika (igranje, ravsanje, branje knjig). Poleg tega lahko otroku pomagamo tudi tako, da spodbudimo aktiviranje hormona za spanje – melatonina. Torej uro pred spanjem naj bodo ugasnjene vse elektronske naprave, ob uspavanju otroka pa naj bo zmanjšana svetloba. Pri uspavanju otroka je zelo pomembna rutina. Če neke dejavnosti redno ponavljamo, naši možgani ob podobnih dražljajih aktivirajo vedno enake kemične snovi.

Pa vendar – karkoli naredite, bodite mirni.

Če se v vaših možganih sproži veliko stresnih kemičnih snovi, ne morete pričakovati, da boste pomirili vznemirjenega otroka. Starši vstopamo v interakcijo z našimi otroki prek zrcalnih nevronov. Če je eden od staršev zelo vznemirjen, bo otrok zelo težko dosegel pomiritev, saj bo v svojem telesu čutil tudi napetost staršev.

Vaš stres in jeza zlahka aktivirata otrokove alarmne sisteme v možganih, posledica tega pa je, da otrok nima občutka varnosti in ne more zaspati. V kolikor se vaša nekontrolirana jeza redno ponavlja, bi bilo zelo smiselno raziskati od kje izvira. Naši otroci so naši največji učitelji, zelo hitro nam pokažejo kje so naše otroške rane.

Predlagam, da vaša spalna rutina poteka po takem urniku, ki ga prilagodite svoji družini. V kolikor otroka uspavate bolj pozno, ure le premaknite na poznejši čas.

  • 17:30 do 18:30: igra, ravsanje, tekanje, lovljenje z vašim otrokom. Izklopimo elektronske naprave.
  • 18:30 do 19:15: počasna umirjena igra, kot je recimo risanje. Elektronske naprave naj bodo izklopljene.
  • 19:15 do 19:30: večerja.
  • 19:30 do 19:50: kopanje ali neka ustaljena spalna rutina, ki jo redno izvajate.
  • 19:50 do 20:00: prebiranje raznih zgodbic (ne pravljic).
  • 20:00: uspavanje, v sobi naj bo tema.

Preden otrok zaspi, se uležite zraven njega. V tem primeru vam ni treba govoriti. Pretvarjajte se, da spite. Osredotočite se na globoko dihanje. Dotikanje s kožo pomiri otrokov sistem za telesno vzburjenje in krepi vez med vama. Bolj kot boste mirni vi, mirnejši bo otrok. Pomislite na kemične procese v možganih. Ko otrok zaspi, lahko vstanete in večer je vaš!


Lahko mi sledite na Facebook strani in tako ne zamudite nobenega članka

Hrepeniš po boljšem spanju?