Spanje celo noč!

Teh nekaj besed ima lahko ogromen vpliv na veliko staršev po celem svetu. Spominjam se svojih zgodnjih začetkov materinstva, ko ni minil dan, da ne bi sama dobila ali postavila vprašanja: »Ali spi celo noč?« V prvem letu otrokove starosti se je glavna tematika pogovora družin z dojenčki vrtela okrog njihovega spanja.

Družine z dojenčki in malčki so dandanes zelo obremenjene. Prva tri leta otrokovega življenja so napolnjena s starševskimi skrbmi in stresnim krmarjenjem med službo in zasebnim življenjem. Raziskave kažejo, da skoraj ena tretjina družin z malčki in dojenčki označuje spanje svojega otroka kot problematično. Menim, da je ta številka še večja. Svojih začetkov materinstva se v vsej polnosti sploh ne spomnim. Mogoče nam je pri tem prišla naproti narava, saj dandanes moji spomini obsegajo samo tisti prijetni del.

Zapomnite si, da se otrokovo spanje zelo razlikuje od spanja odraslih.

Fraza »prespati celo noč« je narobe razumljena. Dojenčki ne prespijo neprekinjeno cele noči, prav tako kot tudi odrasli ne.

Glede na fiziološke in nevrološke značilnosti spanje v grobem delimo na dve fazi: spanje REM (ang. Rapid Eyes Movement, hitro premikanje očes) ter spanje NREM (ang. Non Rapid Eye Movement, ne-hitro premikanje očes). NREM razdelimo v tri faze: FAZA 1, FAZA 2, FAZA 3 in FAZA 4.

F1: dremež, plitko spanje, ki je po navadi prisotno ob uspavanju. Značilni so upočasnjeni očesni gibi.

F2: v tej fazi normalno odrasel človek prespi 50 % celotnega časa spanja.

F3: faza globokega spanca, v kateri prevladuje spanje počasnih valov (slow-wave sleep). Speči v fazi F3 in F4 je manj odziven na okoljske dražljaje in ga je težje prebuditi kot v prejšnjih fazah. V tej fazi spanja otrok spi praktično negibno, čeprav je njegov mišični tonus ohranjen. Telo je sproščeno, prsti napol pokrčeni, obraz pa brez izraza z zaprtimi in negibnimi očmi. Dihanje je plitvo, redno in počasno, ritem bitja srca pa enakomeren. Mirno spanje se izmenjuje z aktivnim spanjem, v katerem je osnovna možganska aktivnost podobna tisti v budnosti.

REM faza spanja je dobila ime po glavni značilnosti hitrih gibih zrkel. V tej fazi spanja so pri odraslih mišice najmanj aktivne. Bitje srca je hitrejše, spremeni se dihanje, lahko se pojavijo posamezne kratke pavze dihanja. Vzorec možganske aktivnosti v EEG-ju je podoben vzorcu pri budni osebi, zato spanje REM imenujemo tudi »paradoksno spanje«. Zadnje raziskave spanja dokazujejo, da sanjamo tako v NREM kot v REM fazi spanja, le da je sanjanje v REM fazi spanja bolj emocionalno.

Spanje REM predstavlja 20–25 % časa celotnega spanca odrasle osebe. Pri novorojenčkih znaša ta odstotek več kot 80 %. V tej fazi spanja je prisotna tudi mišična atonija (zmanjšan mišični tonus), ki pa se pri dojenčku razvije šele v prvih šestih mesecih življenja.

Pri dojenčku lahko namesto o spanju, govorimo o aktivnem spanju ali paradoksalnem spanju. Aktivnost celega telesa je v njem zelo intenzivna, s pogostimi stereotipnimi gibi okončin in trupa. Oči se odpirajo ali pa lahko opazujemo le rahle premike vek zaradi intenzivnih gibov očesnih zrkel pod njimi. Pri novorojenčku in dojenčku lahko v tej fazi spanja vidimo različne grimase obraza, ki ponazarjajo izraze obraza ob elementarnih čustvih, kot so strah, presenečenje, jeza, žalost itd. V tej fazi spanja se starši razveselijo tudi prvega nasmeha svojega novorojenčka, čeprav tisti pravi socialni nasmeh v budnosti pride na vrsto šele nekaj tednov kasneje. Dihanje in bitje srca sta neredna in pospešena. V tej fazi dojenček spušča glasove, pri starejših dojenčkih lahko opazimo tudi gibanje, saj je REM faza spanja tudi faza, v kateri pride do sinteze motoričnih nevronov.

Kako izgleda REM faza pri novorojenčku, si lahko ogledate v spodnjem videu:

Razlika med spancem odraslih in dojenčkov je torej v tem, da odrasli takoj pademo v globok spanec, dojenčki pa gredo skozi uvodno fazo rahlega spanca. Se še spomnite, kako ste svojega dojenčka uspavali, ko pa ste ga odložili, je nenadoma odprl oči in zajokal? Kar dvajset minut ali še nekoliko več traja, da zaspijo tako trdno, da jih ne zbudi vsak najmanjši šum ali gib. Z odraščanjem svojega otroka lahko opazimo, da so začetki rahlega spanja vedno krajši.

Spalni cikel odraslega, ki vključuje obe vrsti spanca, traja okoli 90 do 120 minut, pri dojenčku pa od 50 do 60 minut. Torej se lahko otrok pri prehodu iz globokega v plitek spanec prebudi kar vsako uro!

Seveda pa so tudi dojenčki različni: nekatere mamice imajo to srečo, da se njihovi dojenčki hitro naučijo, kako se lahko (na primer s sesanjem prstkov) pomirijo in ponovno uspavajo sami, saj sesanje draži Vagusni živec in to otroka pomirja. Otrok pri dveh letih preide na spalni cikel odraslega, iz tega izhaja vedenje, da otroci pri dveh letih začnejo bolje spati.

Dojenčki spijo »pametneje« kot odrasli, saj so dlje v REM fazi, takrat pa možgani ne počivajo, temveč zorijo, dotok krvi v možgane se med REM fazami kar podvoji, telo pa poveča proizvodnjo določenih proteinov, ki gradijo možgane.

V prvih dveh letih življenja se možgani izredno hitro razvijajo. Vzpostavijo se temelji za čustveno regulacijo, razvoj govora, motorike, logičnega mišljenja. Zgodnje otroštvo je kritično obdobje za razvoj večine sistemov v osrednjem živčevju, ki omogočajo veščine in znanja, ki jih potrebujemo kasneje v življenju.

Glede na to, da se človeški možgani najbolj razvijajo ravno v prvih dveh letih življenja, se zdi razumljivo, da delujejo in se razvijajo tudi med spanjem. Tako kot poteka zorenje (oz. integracija) možganov prvi dve leti, ne bo potekal nikoli več v življenju.

Še zlasti je to pomembno za nedonošenčke, pri katerih so opazili, da zavzema REM faza spanja kar do 80 % celotnega spanca. Nočno zbujanje je način preživetja naše vrste. Dojenček ima v prvih mesecih izjemne potrebe, njegova možnost komuniciranja pa je samo z jokom. Če bi globoko spal celo noč, bi to lahko pomenilo ogrozitev preživetja. Majhni dojenčki imajo majhne želodčke, materino mleko je lažje prebavljivo in če je spanec rahel ter možgani aktivni, se otrok z lahkoto prebudi in zahteva hrano. Prav tako med REM spanjem hitro zazna, ali ga zebe ali mu je vroče, se pritoži nad nelagodjem in podobno. Rahel spanec torej dojenčka gotovo varuje, saj mu pomaga zaznati in z jokom izraziti primarne potrebe. Rahel spanec ima tudi z vidika dojenja zelo pomembno funkcijo, saj je dojenje omejeno na ponudbo in povpraševanje. Če se v prvih dneh in tednih otrok veliko zbuja, je večja verjetnost, da bo mama imela dovolj mleka. Otrok v REM fazi spanja tudi predeluje distres. Novi dražljaji, novi ljudje, vonjave in barve, kasneje padci in izkušnja separacije od mame predstavljajo za otroka vsakodnevni stres in REM faza spanja je eden od načinov, v kateri predelujemo neprijetna občutja.


Lahko mi sledite na Facebook strani in tako ne zamudite nobenega članka

Hrepeniš po boljšem spanju?