Veliko staršev nas je doživelo ta scenarij, da se je dojenček po četrtem mesecu starosti začel med dnevnim spanjem prebujati na 30 – 45 minut. Dnevni spanec je do določene starosti potekal 4x na dan po 30 - 45 minut. Zakaj je tako in kako, če sploh, lahko to preprečimo?

Najprej moramo razumeti osnove spanja; kateri dejavniki vplivajo, da tudi odrasli zvečer zaspimo in se zjutraj zbudimo?

Pri razumevanju pomena spanja nam lahko pomaga poznavanje mehanizma ciklusa spanja in budnosti. Ta 24-urni ciklus nadzoruje kombinacija dveh notranjih vplivov: homeostaze spanja in cirkadianih ritmov.

V trenutku, ko se zbudimo, se začne nabirati homeostatična težnja po spanju, ki doseže svoj vrh pozno zvečer, ko zaspi večina posameznikov. Otrokov nočni spanec je drugačen od dnevnega spanca in tudi nanj vpliva homeostatična težnja po spanju. Homeostatična težnja po spanju vpliva tudi na otrokov dnevni spanec; njeno ignoriranje lahko vodi do težav in pogostega zbujanja čez noč.

Cirkadiani ritmi so notranji 24-urni fiziološki in vedenjski ritmi, ki so časovno usklajeni z zunanjim okoljem. Svetloba in tema sta zunanja znaka, ki uravnavata biološko uro in nam pomagata določiti, kdaj čutimo potrebo po tem, da se zbudimo oziroma da zaspimo. Cirkadiana ura usklajuje različne ritme; za nas je pomembno razumevanje, da spodbuja budnost in spanje. Na cirkadiani ritem vpliva melatonin, ki deluje kot iztočnica za spanje.

Značilnosti otrokovega dnevnega spanja?

Otrokovo – predvsem dojenčkovo – dnevno spanje je sestavljeno večinoma iz REM faze spanja. Več o ciklusih spanja lahko najdete na slednji povezavi. Homeostatična težnja po spanju je tudi manjša čez dan, kar pripomore, da otrok podnevi težje zaspi. Še vedno pa to potrebuje. Dnevni cikli spanja se razlikujejo od nočnih; trajajo od 30 – 45 minut kar velikokrat pripelje do tega, da ko se otrok po tem ciklu prebudi, ne zaspi več nazaj. Dnevni spanec je tisti, ki ga nazadnje urejamo, saj večina dojenčkov zaradi razvojne nezrelosti nima nekih predvidljivih vzorcev spanja do šestega meseca starosti (v primeru, da je dojenček nedonošenček upoštevajte korigirano starost).

V kolikor je otrok po 30 – 45 minutah spanja dobre volje, ne kaže tendence utrujenosti ali podobnih znakov, staršev o kakovosti njegovega dnevnega spanja nima kaj skrbeti.

Seveda lahko na podaljšanje dnevnega spanca vplivamo, a zavedati se moramo, da bo otrok posledično intuitivno zmanjšal trajanje nočnega spanja.

Tako si lahko prilagajamo čas zase, čez dan ali pred nočnim spanjem, če o »času zase« pri majhnih otrocih sploh lahko govorimo.

V naslednjem blogu pa o tem zakaj je najbolje, da gremo za nočno spanje spat z otrokom in se na tak način najbolj naspimo.


Sledite mi na Facebook strani in tako ne zamudite nobenega članka:

Hrepeniš po boljšem spanju?