Spalna regresija, ki nastane po četrtem mesecu otrokove starosti, znana tudi kot spalna tranzicija, je prehod in največja sprememba, ki jo bo doživel vaš otrok v smislu spremembe nevrobiologije spanja.

Ta dramatična sprememba spanja se običajno pojavijo med tretjim in petim mesecem otrokove starosti. Mnoge družine bodo opazile drastične spremembe v vzorcu otrokovega spanja. Dojenček se bo začel ponoči pogosteje zbujati, zjutraj se bo zelo zgodaj prebujal, več časa bo preživel buden čez dan in njegovo popoldansko spanje se bo skoncentriralo na 30–45 minut. Spalna regresija je razvojni mejnik, ki ga je doživel vaš otrok, in čeprav se vam zdi, da gre njegovo in vaše spanje samo navzdol, si zapomnite, da na koncu tunela sveti luč. Nekje med tretjim in petim mesecem vaš otrok začne doživljati biološke spremembe v spalnih ciklusih. Mnogi viri navajajo različna obdobja, kdaj se to začne, vendar se vsi strokovnjaki strinjajo, da je to med tretjim in petim mesecem otrokove starosti.

Kaj pa se dogaja v otrokovem telesu?

Njegovo telo je začelo proizvajati višje koncentracije spalnega hormona – melatonina. Suprachiasmatic Nucleus (SCN na sliki) je dokončno dozorel, to pa pomeni, da je tudi dokončno dozorela njegova Cirkadia ura. Cirkadiana ura.png

Cirkadiani ritmi so notranji 24-urni fiziološki in vedenjski ritmi, ki so časovno usklajeni z zunanjim okoljem. Svetloba in tema sta zunanja znaka, ki uravnavata biološko uro in nam pomagata določiti, kdaj čutimo potrebo po tem, da se zbudimo oziroma da zaspimo. Cirkadiana ura usklajuje različne ritme; za nas je pomembno razumeti, da spodbuja budnost in spanje. Ko začne sonce zahajati in začne svetlobe primanjkovati, se začnejo kazalci naše glavne cirkadiane ure premikati proti nočnemu času. Takrat hipotalamus sporoči epifizi, naj začne izločati hormon melatonin.

Melatonin je pravzaprav kemični izraz teme. Ko le-ta preplavi naše telo, vsa tkiva “vidijo”, da centralna cirkadiana ura kaže noč, kar pa pomeni, da bo od takrat naprej melatonin urejal spalni cikel otroka. Pred tem je bil spalni cikel bolj osredotočen na zadovoljevanje fizičnih potreb in spanje. Otrokovo spanje je bilo bolj difuzno in koncentracija melatonina ni bila pretežno razporejena v nočnem spanju. Pogosto zbujanje dojenčkov je vedno prepleteno z več dejavniki in kar deluje pri enem dojenčku, pri drugem ne bo. Treba je raziskati več dejavnikov in nato individualno predlagati rešitev, ki jo mora starš redno izvajati.

Strokovnjaki so si enotni, da je vzrok pogostejšega zbujanja največkrat to, da dojenček ne dobi priložnosti, da ga priučimo, kako naj zdrsne sam v naslednjo fazo spanja. V kolikor ni potrebe po čustveni regulaciji s strani skrbnika, je to sposoben sam izpeljati.

V tem obdobju se poveča tudi dojenčkovo dojemanje sveta, vse te spremembe pa lahko doprinesejo, da se ob nepoznani spalni asociaciji prebudi in prestraši. Iz tega naslova predlagam, da skušamo slišati otrokov jok, ker včasih jok kliče po ponovnem vspostavljanju poznane spalne asociacije.

Večina težav s pogostim zbujanjem se začne v tem obdobju. Opremljeni z znanjem in ustrezno podporo lahko presežemo določene vedenjske in kontrolne vzorce. Sama sem v tem obdobju delala ključne napake, ki so vodile do pogostejšega zbujanja, otroka sem namreč dojila vsakič, ko se je prebudil iz REM faze spanja. Z znanjem, ki ga imam sedaj, pa bi bile noči zagotovo meni in celotni družini lažje.

Hrepeniš po boljšem spanju?