Spalna regresija, ki nastane po četrtem mesecu otrokove starosti, znana tudi kot spalna tranzicija, je prehod in največja sprememba, ki jo bo doživel vaš otrok v smislu spremembe nevrobiologije spanja.
Ta dramatična sprememba spanja se običajno pojavi med tretjim in petim mesecem otrokove starosti.
Mnoge družine bodo opazile drastične spremembe v vzorcu otrokovega spanja. Dojenček se bo začel pogosteje zbujati ponoči, zjutraj se bo zelo zgodaj prebujal, več časa bo preživel buden čez dan in njegovo dnevno spanje se bo skoncentriralo na 30 – 45 minut.
Spalna regresija je razvojni mejnik, ki ga je doživel vaš otrok in čeprav se vam zdi, da gre njegovo in vaše spanje samo navzdol si zapomnite, da na koncu tunela sveti luč.
V prispevku boste izvedeli:
- Kako 3, 4 ali 5-mesečna spalna regresija, oziroma nevrobiološka sprememba vpliva na spanje pri dojenčku.
- Kako natančno se spanje pri dojenčku spreminja.
- Kako si ob spremembi spanja, ki se zgodi med 3. in 5. mesecem pomagati, kaj storiti?
Spalna regresija in nevrobiološke spremembe spanja pri dojenčku.
Nekje med 3. in 5. mesecem vaš otrok začne doživljati biološke spremembe v spalnih ciklih. Mnogi viri navajajo različna obdobja, kdaj se to začne, vendar se vsi strokovnjaki strinjajo, da je to med tretjim in petim mesecem otrokove starosti.
Ko se novorojenček rodi, je spanec nezrel in skoraj konstanten. Zdrav novorojenček, brez kolik, refluksa ali drugih zdravstvenih težav, bo spal, dokler se ne zgodi ena od treh stvari:
- postane lačen,
- se pojavi druga nezadovoljena potreba (kot je mokra ali pokakana plenica),
- spanje ni več potrebno in je zadovoljil potrebe svojega telesa po zmanjšanju spalnega pritiska.
Ta vzorec je sprva težaven, vendar se pri večini družin spanje odvija tako, kot pričakujete.
Dojenčkovo spanje do 3. meseca starosti prehaja med AKTIVNIM SPANJEM (REM spanje – rahlo spanje) in med TIHIM SPANJEM (NREM spanjem – globokim spanjem).
Vaš otrok začne življenje z razdrobljenim spanjem in pogostimi hranjenji.
V obdobju novorojenčka je večina staršev pripravljena na moten spanec, skozi prvih nekaj mesecev je medsebojno delovanje med spanjem in tremi dejavniki budnosti intuitivno. Ob dojenčku se učimo spoznavati njegove potrebe, ko dojenček začne biološko potrebovati redkejše hranjenje, bo čez dan in noč začel spati dlje.
Ta daljša obdobja se lahko začnejo s tremi urami, vendar v nekaj tednih zrastejo na štiri ure itd. Nekateri srečni starši morda celo opazijo, da je njihov dojenček prespal noč neprekinjeno brez zbujanj – 10 ali 12 ur.
Na žalost je mati narava malo zakomplicirala zadevo, saj okoli 3./4. meseca pride do trajne nevrobiološke spremembe v spanju.
Približno v tem času spanec dozori in postane bolj podoben spancu odraslih. Torej, namesto da bi bilo spanje konstantno stanje, postaja dinamično in vaš dojenček bo začel prehajati med različnimi vrstami spanja, imenovanimi spalni cikli.
Faze spanja sledijo predvidljivemu vrstnemu redu. Ti cikli spanja trajajo približno 60–90 minut ponoči (včasih 120 minut, ko se skozi starostjo razvijajo, le-ta razpon pa dosežejo okoli 2. leta) in jih zaznamuje kratko prebujanje, ki se zgodi na koncu spalnega cikla, to kratko prebujanje je vzrok za večino "izzivov s spanjem".
Vsi se na koncu spalnega cikla prebudimo. Obstaja več teorij, zakaj smo skozi evolucijo razvili to kratko prebujanje. Ena od teorij zagovarja, da bi bilo to, da bi spali celo noč neprekinjeno, za naš evolucijski razvoj prenevarno. Pri dojenčkih lahko sčasoma nastane izziv, da se ne znajo ponovno uspavati, ko se »prebudijo« na koncu spalnega cikla.
Kako si ob spremembi spanja, ki se zgodi med 3. in 5. mesecem pomagati, kaj storiti?
V kolikor nepripravljeni vstopate v obdobje, ko se dojenčku trajno spreminja spanje, boste ob tem, ko se bo prebudil in bo zajokal, verjetno naredili to, kar običajno počnete, ko se dojenček zbudi (ga zibate, podojite itd).
Ker to postane poznan način, kako dojenček zaspi, bo nato spal še eno uro ali dve in se nato spet zbudil in vas poklical. V kolikor se bo poznan vzorec vašega odzivanja na omenjeno kratko prebujanje ponavljal, lahko pride do pojava vedenjske nespečnosti in dojenček se bo začel zelo pogosto prebujati med nočjo, ker bo osvojil določeno navado, s katero bo prehajal med spalnimi cikli.
Če vas zanima, kako točno postopati v obdobju, ko se dojenčku trajno spreminja spanje, sem vam pripravila vodnik, ki vam je lahko v pomoč. Okoli 4. meseca gre dojenček tudi čez masovno možgansko integracijo, ki je povezana z razvojnim preskokom in to mu onemogoča, da se umiri in potrebuje več pomoči iz vaše strani.
Za razumevanje širšega koncepta "spalnih regresij" si pa lahko preberete moj prispevek, kjer povzamem razvoj možganov in teorijo zaznavnega nadzora, ki ob razvojnih preskokih vpliva na dojenčkovo in otrokovo vedenje, čustvovanje in spanje.
Druge objave, ki vam bodo mogoče v pomoč:
- Vaš najboljši vodnik o spanju dojenčka od 4. do 18. meseca starosti ...
- Spanje novorojenčka … kako spati bolje ob 1. mesec starem dojenčku?
- Konkretni nasveti, kako in kdaj naj otrok zaspi sam ...
- Spalne asociacije, trening spanja, učenje spanja
Mentalno zdravje v starševstvu:
- Izgorelost -11 najboljših načinov, kako preprečiti izgorelost
- Izgorelost v starševstvu
- Skrb zase – Kako (po) skrbeti zase in v življenje vnesti ravnovesje?
- Krivda v starševstvu, kako jo slišati in se spoprijeti z njo?
- Včasih si želim staro življenje nazaj.
Obdobje, ko postanemo mame v nas, vzbudi paleto občutkov, ki nas prestrašijo. Na eni strani nam družba prikazuje nerealno sliko starševstva in tako v sebi ostajamo zmedeni. Obstaja kar nekaj načinov, kako sebe podpreti kljub pogostemu prebujanju otroka.
Če vas bolj podrobno zanimajo teme perinatalnega mentalnega zdravja, kako sebe in partnerski odnos podpreti v času starševstva najdete na moji spletni strani kar nekaj napotkov in idej, ki so vam v veliko pomoč.
Pomembno obvestilo:
Zelo mi je pomembno, da so informacije, ki so na strani strokovne, preverjene in celostne. Kljub dobremu namenu se lahko zgodi, da kakšno novo priporočilo, novo dognanje ali raziskavo spregledam. Vesela bom, če to opazite, da me na to opozorite, z veseljem zapis spremenim, dodam, ali se za svojo napako opravičim.
Poskušajmo si soustvarjati svet, ki ni zavajajoč in naj starši dobijo preverjene informacije odgovornost, kaj storimo s to informacijo, pa je na nas.
Informacije na spletni strani Spi kot dojenček niso nadomestilo za posvet z zdravnikom! Spletna stran Spi kot dojenček je namenjena izobraževanju, vsebine v nobenem primeru niso prilagojene za posebne namene, zahteve ali potrebe posamezne osebe. Več informacij v Splošnih pogojih.