Novopečene mame v prvem letu po porodu v povprečju izgubijo sedemsto ur spanja. Le zakaj nam je narava pri tem ponagajala? Koliko pri tem pripomorejo spremenjeni ženski možgani?

Verjele ali ne, vse se začne že ob spočetju …

Materinstvo te za vedno spremeni, tudi mene je. Odkar sem rodila otroka, sem drugačna. Lahko bi rekli, da narava na ta način zagotavlja preživetje vrste. Le kako bi sicer razložili, da sem jaz, ki nikoli nisem kazala zanimanja za otroke, tisti trenutek, ko so mi položili sina na prsni koš, začutila neizmerno vez ter pridobila moč in veselje do materinstva.

Prirojena vezja v ženskih možganih podobno kot pri drugih sesalcih povzročijo, da se ženska odzove na temeljne iztočnice – rast zarodka v maternici, rojstvo otroka, njegovo sesanje, dotik in vonj ter pogost telesni stik. Otrokove telesne iztočnice pomagajo v možganih tlakovati nove nevrokemične poti, ki ustvarijo in okrepijo materinske možganske tokokroge, pri tem pa pomaga tudi izločanje oksitocina. Oksitocin je hormon ljubezni, zaupanja, povezovanja in bližine, ki igra med rojstvom ključno vlogo - krči maternico, hkrati pa v otroku in v materi zbuja občutke zaljubljenosti. Celotno nosečnost ženske možgane preplavljajo nevrohormoni, ki jih proizvajata zarodek in posteljica. Že od začetka spočetja v krvi in možganih začne naraščati raven hormona progresterona. Kaj kmalu začutimo, da so naše dojke boleče in da se možgani umirjajo. Pomirjujoče delovanje progresterona in visoka raven estrogena nosečnico varujeta pred stresnimi hormoni. Hkrati se spreminjata tudi velikost in struktura ženskih možganov. Med šestim mesecem in koncem nosečnosti so slike možganov z magnetno resonanco pokazale, da se možgani v resnici krčijo za 6%, in sicer morda tudi zato, ker se nekateri njihovi deli povečujejo, drugi pa zmanjšujejo. Še pomnite težave s kratkoročnim spominom?

Takoj ob rojstvu otrokova poplava oksitocina vključi materinske možgane, oksitocin pa pomaga naši maternici, da se začne krčiti. Ko otrokova glavica potuje skozi porodni kanal, v možgane prihaja še več oksitocina, ki aktivira nove receptorje in med nevroni ustvari na tisoče novih povezav. Prijateljica mi je pred porodom na vsakdanjem sprehodu s psom dejala: »Boš videla, takrat, ko ti ga bodo položili na prsni koš, boš začutila velik val sreče in povezanosti. Jaz bi samo zaradi tega občutenja odšla še enkrat roditi«. Takrat sem jo čudno gledala, danes vem, zakaj do tega občutenja pride. Ženska ob porodu lahko občuti evforijo, ki jo sprožita oksitocin in dopamin, prav tako pa se ji lahko izjemno izostrijo čutila za sluh, otip, vid in vonj.

Vse te možganske spremembe pa povzročijo, da spimo tako, da nas že najmanjši premik otroka predrami. Zadeva se dodatno zakomplicira, ker dojenček prve mesece preživi predvsem v »paradoksalnem spanju«, stoka med spanjem in spušča glasove, vsi ti glasovi pa nas zelo hitro prebudijo. Deli možganov, odgovorni za osredotočenost in zbranost, so najmanj prvih šest mesecev zaposleni z varovanjem in nadziranjem novorojenčka. In ne pozabimo, da prvi meseci po porodu ne pomenijo le pomanjkanje spanca, temveč tudi možgani potrebujejo celih šest mesecev, da se znova povrnejo na prejšnjo velikost.

Mogoče lahko rešitev za naše sodobne težave poiščemo pri naših prednikih – primatih. Praviloma so primati, vključno z ljudmi, precej praktični glede svoje naložbe v materinstvo. Kot primer – samice primatov v naravi so zelo redko »matere s polnim delovnim časom«.


Lahko mi sledite na Facebook strani in tako ne zamudite nobenega članka

Hrepeniš po boljšem spanju?