Ima vaš otrok odprta usta med spanjem?

Povezava priraščenega jezička, hipotonije mišičnega tonusa in ostalih izzivov, ki botrujejo, da otrok diha skozi usta ter posledice dihanja skozi usta so vprašanja in izzivi, ki se vse pogosteje pojavljajo na družbenih omrežjih in strokovnih krogih.

Nekateri dojenčki, otroci in odrasli, spijo z odprtimi usti, kar lahko povzroči hrupno dihanje, smrčanje in suha usta. Dihanje skozi usta lahko povzroči motnje spanja, ki vplivajo na vsakdanje življenje. Vzrokov, da do tega pride, je lahko več.

Namen zapisa pa je, da starši prepoznajo dihanje skozi usta kot stanje, ki bi potrebovalo nadaljnjo specialistično obravnavo, saj je moteno spanje pri izzivih dihanja na usta simptom, ki nakazuje, da telo ne deluje v homeostazi.

Kazalo prispevka:

Kdaj dojenček diha skozi usta?
Zakaj dihanje skozi usta med spanjem ni v redu in kako to vpliva na otrokov razvoj?
Zakaj se pojavi dihanje skozi usta pri otrocih?
Zdravstveni zapleti dihanja skozi usta.
Kaj pa lahko starši naredite že danes v primeru, da vaš otrok diha skozi usta?
Kako preprečiti dihanje skozi usta?
Vaje za dihanje skozi nos.

Kdaj dojenček diha skozi usta?

Novorojenčki dihajo skoraj izključno skozi nos, razen če je njihov nosni prehod na kakršen koli način oviran. Pravzaprav majhni dojenčki – do približno 3. do 4. meseca starosti, še niso razvili refleksa za dihanje skozi usta.

Dihanje skozi usta med spanjem se lahko razvije kot odgovor na neko vrsto blokade v zgornjih dihalnih poteh, kot je nos ali grlo (1). To je lahko posledica nečesa dokaj neškodljivega, na primer zamašenega nosu, zaradi prehlada ali alergij. Lahko pa je posledica drugih, bolj zapletenih stanj. Sčasoma lahko dihanje skozi usta postane navada, ki se je je težko znebiti.

Zakaj torej dihanje skozi usta med spanjem ni v redu in kako to vpliva na otrokov razvoj?

Dojenčki, starejši otroci in odrasli naravno dihamo na nos. Včasih pa, če zaradi ovire, ki onemogoči, da bi jezik ležal na nebu, hipotonije telesa, ali če so dihalne poti zaradi različnih vzrokov ogrožene, bomo nezavedno usta odprli. Takrat je tudi veliko bolj aktiven naš boj/beg stresni odziv, kar lahko pri dojenčkih in otrocih vodi do večjih težav pri uspavanju in pogostejšem nočnem prebujanju.

Pri otrocih lahko dihanje skozi usta povzroči mikrotravme mandljev in žrelnice, zaradi česar se povečajo in omejijo dihalne poti, kar je lahko povezano z motnjami dihanja pri spanju in obstruktivno spalno apnejo.

Kako pa pride do mikrotravm mandljev in žrelnice?

Odgovor se skriva v položaju jezika. Ko spimo, se telo našega jezika naslanja neba in tvori tesnilo na nebu, konica jezika pa sedi tik za zgornjimi zobmi. To ustvarja tako imenovano popolno lingvalno palatinalno sesanje, kar vpliva na tvorbo neba in dihalnih poti. Zaradi tega se jezik pogosto opisuje kot "arhitekt ust".

Vir slike: Martinelli, idr. 2016. Rest position of the tongue in infants with and without lingual frenulum alteration. International Journal of Orofacial Myology ... (2).

Pravilna drža jezika v mirovanju ustvarja pritisk na nebo že v maternici in se nadaljuje v otroštvo. Posledica je, da se kosti neba razširijo in ustvarijo širok zobni lok in odprte dihalne poti. Ko je jezik na sredini ust, to lahko povzroči obokano ali mehurčasto nebo in s tem povezan odklon nosnega septuma z zožitvijo nosne dihalne poti. To lahko vpliva na razvoj spodnje čeljusti, vdolbina čeljusti pa lahko vpliva tudi na dihalne poti.

Za več informacij priporočam tole študijo (3).

Poleg tega lahko pri pristnosti priraščenega jezička, zadnji del jezika, ko je sproščen pade in blokira žrelo, kar povzroči nadaljnjo obstrukcijo dihalnih poti.

Adenoids (žrelnica). Tonsils (mandlji).Slika pridobljena s spleta.

Dihanje skozi usta pri otrocih?

Študija (4), ki je raziskovala pojavnost dihanja skozi usta pri 3-9 let starih otrocih, je pokazala, da je dihanje skozi usta, povezano z:

alergijskim rinitisom, 81,4-%
s hipertrofijo adenoidov (žrelnice), 79,2 %,
12,6 % s hipertrofijo tonzil (mandljev) in
1 % z deviacijo nosnega pretina.

Glavni klinični znaki dihanja skozi usta so bili:

spanje z odprtimi usti (86 %),
smrčanje (79 %),
srbeč nos (77 %),
povečano slinjenje (62 %),
pogosto prebujanje ali nemiren spanec (62 %),
zamašenost nosu (49 %)
in razdražljivost čez dan (43 %).

Starost od 3 – 9 let je bila namerno izbrana, ker je v tej starostni skupini najvišja pojavnost povečane žrelnice. Večina otrok v tej skupini je pokazala dihanje skozi usta kot klinično manifestacijo.

Indijska študija (5, 6) o razširjenosti dihanja skozi usta otrok je odkrila pojavnost pri 4,6 % – 6,6 % otrok.

Kaj so motnje dihanja in kaj je obstruktivna spalna apneja?

Za motnje dihanja pri spanju je značilno dihanje z odprtimi usti, smrčanje in hrupno dihanje, ki se lahko kasneje v otroštvu ali odrasli dobi razvije v obstruktivno apnejo v spanju.

Obstruktivna apneja v spanju prizadene vse starostne skupine, vendar je redka pri donošenih dojenčkih in dojenčkih mlajših od 6. mesecev. Nedonošenčki so pogosto bolj prizadeti zaradi majhnih dihalnih poti in nizkega mišičnega tonusa.

Obstruktivna apneja v spanju (v nadaljevanju OSA, v angl. Obstructive sleep apnea) je nenormalna prekinitev zgornjih dihalnih poti med spanjem in simptomi vključujejo:

Dolgotrajne premore dihanja, daljše od 20 sekund.
Ponavljajoči se premore dihanja, ki so krajši od 20 sekund.
Nizka raven kisika in počasen srčni utrip (modre epizode).

Simptomi in znaki, ki jih starši opazijo, so:

Škrtanje z zobmi.
Odprta usta med spanjem.
Pogoste virusne okužbe otroka.
Močenje postelje in pogostejši pojav nočnih mor in groz.

Dejavniki tveganja, povezani z OSA, razen že obravnavane ogrožene dihalne poti, vključujejo:

Refluks.
Debelost.
Alergije.
Nevrološke, mišične težave, vključno s krči, cerebralno paralizo, mišično distrofijo.
Nizek mišični tonus, Downov sindrom, ohlapno grlo.

Otrok z OSA ima lahko težave s koncentracijo ali se obnaša drugače. Lahko se prebudijo iz spanja z občutkom utrujenosti, z glavobolom ali pa zavrnejo zajtrk. Lahko se opazi tudi slaba rast in pridobivanje telesne teže, slaba šolska uspešnost, pomanjkanje koncentracije in agresivno vedenje.

Možno je, da so otroci zaradi OSA napačno diagnosticirani z motnjami, kot je ADHD in vedno več se govori o tem, da je treba opraviti presejalni pregled za motnje spanja in po možnosti študije spanja, preden se otrokom predpiše zdravila za ADHD (7). Dihanje skozi usta lahko povzroči tudi povečano anksioznost pri otrocih in motnje vedenja in čustvovanja.

Zanimiva je tudi obratna zveza v primeru večjih stresnih obremenitev ali anksioznosti. Ta povezava je zanimiva predvsem psihologom, pedopsihiatrom ali psihoterapevtom, saj se tudi zaradi bolj aktivnega simpatičnega živčnega sistema ob dihanju na usta ustvari začaran krog.

Zdravstveni zapleti dihanja skozi usta.

Za dobro zdravje bi morali vsi dihati na nos. Ko zrak prehaja skozi nosno votlino, se filtrira, da odstrani toksine. Prav tako doseže pljuča pod optimalnim pritiskom, kar je dejavnik, ki pomaga pri črpanju kisika in sproščanju pravilne cirkulacije.

Ko vaš otrok diha skozi usta, se filtrira manj toksinov, kar pomeni, da je otrok lahko veliko bolj nagnjen virusnim okužbam. Dihanje skozi usta vpliva na prenos kisika po telesu in na dobro počutje, saj povzroča:

Težave z ustnim zdravjem, kot so suha usta, ki zmanjšajo količino sline in povzročijo, da se bakterije dlje zadržujejo na zobeh. To poveča tveganje za vnetje dlesni in razvoj zobne gnilobe.
Splošne zdravstvene težave, kot so visok krvni tlak in alergije.
Ortodontske težave zaradi slabše razvitosti čeljusti (8).

Vir slike: Denotti, idr. (2014). Oral breathing: new early treatment protocol. Gradivo dostopno na spletu.

Slab razvoj obraza.

Težave z govorom zaradi potisnjenega jezika naprej.
Motnje spanja.

Mlajši otroci, ki trpijo zaradi pomanjkanja spanca, so lahko hiperaktivni ali agresivni, medtem ko se starejši otroci lahko počutijo utrujeni.
Za širše razumevanje vpliva dihanja skozi usta pri otrocih priporočam, da si pogledate naslednji posnetek.

Če opazite, da vaš dojenček ali otrok redno diha skozi usta (razen ko je bolan), priporočam, da to omenite pediatru ali otrokovemu zobozdravniku, ki vas do napotil do ustreznega specialista.

To je izredno široko raziskovalo področje, ki na dnevni bazi dobiva nove in nove študije, ki pri strokovnjakih dobivajo svojo pozornost. Namenoma nisem v to temo z zapisi globlje posegala, ker bi vas samo zmedla. To področje pokrivajo specialisti ORL, ki vas bodo po potrebi napotili do ustreznih diagnostično terapevtskih posegov in bodo delovali v multidiscipliniranih timih.

Kaj pa lahko starši naredite že danes?

Nežno potisnite brado navzgor, da zaprete otrokova usta med spanjem in opazujte ali usta ostanejo zaprta.
Ne lepite otrokovih ust, dokler ne veste, kakšna je koncentracija kisika, ki jo otrok dobi skozi nos. V prosti prodaji se dobijo določeni izdelki, ki otroku pomagajo, da ima med spanjem usta zaprta. Uporaba teh izdelkov je smiselna samo s posvetovanjem zdravnika, ko so pri otroku že opravljene določene preiskave ali ko dobro poznate vzrok, zakaj usta pri otroku ostanejo odprta.
V sobo postavite vlažilec zraka, da preprečite izsušitev ust. Priporočam kakovosten vlažilec zraka.
Če ste bili v družini že obravnavani zaradi določenih izzivov, ki so botrovali, da je vaš dojenček dihal skozi usta, kot je recimo priraščen jeziček, tudi odstranitev žrelnice in mandljev in vaš dojenček ali otrok še vedno diha na usta, priporočam holističen pristop k temu izzivu s pomočjo manualnih tehnik, kot so Kraniosakralna terapija ali Bownova terapija in izvajanje vaj Miofunkcionalne terapije.

Kako preprečiti dihanje skozi usta?

Kroničnega dihanja skozi usta zaradi oblike obraza ali nosu ni mogoče vedno preprečiti. Morebitni zdravstveni posegi, ki ovirajo otrokovo dihanje, morajo biti ustrezno obravnavani.

Če ugotovite, da je otrokov nos pogosto zamašen zaradi alergij ali virusnih okužb dihal (to lahko kasneje vodi do mikrotravm žrelnice in mandljev), lahko otroku pomagate ali preprečite, da bi dihanje skozi usta postalo navada.

To na primer vključuje:

Uporabo nosnih pršil ter nosnih dekongestivov ali zdravil za lajšanje alergij ob prvih znakih alergije ali simptomov prehlada.
Spanje na hrbtu z dvignjeno glavo, da se odprejo dihalne poti in pospeši nosno dihanje.
Otroka opominjajte, da vadi dihanje skozi nos čez dan.

Izogibajte se pretirani uporabi dude. Pretirana uporaba dude ali dolgotrajno sesanje prsta vodi to tega, da jeziček otroka leži na sredini ust ... Itd.

Vaje za dihanje skozi nos:

Dobre posnetke vaj lahko najdete že na spletu:
- Posnetek 1

- Posnetek 2

- Posnetek 3 je namenjen dojenčkom samo kot seznanitev, da je potrebno za ustrezno holistično obravnavo pri priraščenem jezičku velikokrat tudi izvajati ustrezne vaje. Po mojih izkušnjah imajo ustrezno znanje iz tega področja IBCLC svetovalke za dojenje ali v Sloveniji to področje odlično samoplačniško pokriva pediatrinja Tina Božičnik.

Otrokov zobozdravnik vam lahko tudi predstavi določene pripomočke, s katerimi otrok vadi določene tehnike in razvija mišice čeljusti. Velikokrat samo kirurška ali laserska odstranitev ni dovolj in je potreben celosten pristop k izzivu dihanja skozi usta in želim si, da vam bodo ti napotki v pomoč.

Druge objave, ki vam bodo mogoče v pomoč:

Mentalno zdravje v starševstvu:

Naša osebna zgodba, ko je sin dihal zaradi povečane žrelnice na usta:

Sin je bil pri treh letih obravnavan pri ORL specialistu zaradi povečane žrelnice. Po opravljenih vseh diagnostično terapevtskih posegih se nismo še odločili za odstranitev žrelnice.

Naša izkušnja je bila, da je sin zaradi povečane žrelnice in posledično dihanja skozi usta, slabega spanja … itd. bil zelo naporen, hiperaktiven, imel je zelo pogoste izbruhe. Vse to je še kako vplivalo na naju s partnerjem in našo družinsko dinamiko.

Ko smo po posvetovanju z ORL specialistom, kirurgom in sinovo zobozdravnico uvedli določene ukrepe, je sin postal drug človek in kot družina smo dobesedno zadihali. Da ne omenim, da je bil velikokrat iz strani drugih označen kot razvajen, nemogoč v resnici, pa je bil kronično neprespan.

Zgornji prispevek je namenjen temu, da prepoznate določene znake, ki potrebujejo specialistično obravnavo in poiščete pomoč na tem področju. Sama v to področje nikoli ne posegam, ker je to izključno kompetenca določenih specialistov v sodelovanju z otrokovim pediatrom. Vem pa, kako dihanje skozi usta in posledice le tega vplivajo na družinsko dinamiko. Otrokov distres vpliva na nas in tako nastane začaran krog iz katerega je zelo težko izstopiti.

Če vas vsebine, kako zmanjšati stres, bolj poskrbeti zase, osebne rasti, mentalnega zdravja v času starševstva zanimajo, na moji spletni strani, najdete zelo veliko napotkov in idej, kako se lahko opolnomočite v tem obdobju.

Viri:

Pomembno obvestilo:

Zelo mi je pomembno, da so informacije, ki so na strani strokovne, preverjene in celostne. Kljub dobremu namenu se lahko zgodi, da kakšno novo priporočilo, novo dognanje ali raziskavo spregledam. Vesela bom, če to opazite, da me na to opozorite, z veseljem zapis spremenim, dodam, ali se za svojo napako opravičim.

Poskušajmo si soustvarjati svet, ki ni zavajajoč in naj starši dobijo preverjene informacije odgovornost, kaj storimo s to informacijo, pa je na nas.

Informacije na spletni strani Spi kot dojenček niso nadomestilo za posvet z zdravnikom! Spletna stran Spi kot dojenček je namenjena izobraževanju, vsebine v nobenem primeru niso prilagojene za posebne namene, zahteve ali potrebe posamezne osebe. Več informacij v Splošnih pogojih.